Menu Item
Odbor DZ za gospodarstvo je danes na nujni seji z 10 glasovi za in brez glasu proti podprl predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Vlada poudarja, da ne gre za zadnji korak pomoči, medtem ko si v opoziciji želijo, da bi ta zajemal širši nabor upravičencev in energentov.
Po predlogu, ki ga DZ obravnava po nujnem postopku, bo država gospodarstvu pomagala s subvencioniranjem najmanj 30 odstotkov energetskih stroškov, če so cene energije letos zrasle vsaj za dvakratnik povprečja cen v preteklem letu. Upravičenci bodo pravne ali fizične osebe, ki so se za opravljanje gospodarske dejavnosti registrirale do 1. decembra lani. Izvzeti bodo subjekti, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo in ribištvom. S pomočjo se bo podjetjem pomagalo kriti stroške, ki so nastali od 1. junija dalje.
Kot je na seji odbora pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Matevž Frangež, je to eden prvih korakov vlade. “To je šele prva pomoč in nikakor zadnja,” je bil jasen.
V opozicijskih poslanskih skupinah predlaganemu zakonu načeloma ne nasprotujejo, so pa pripravili dopolnila k zakonu, s katerimi bi bila pomoč namenjena širšemu krogu upravičencev, tudi ribištvu in tistim, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo.
V SDS obenem poudarjajo, da bi moral zakon poleg zemeljskega plina in elektrike zajemati vse energente. Poslanca iz vrst SDS Franc Rosec in Franc Breznik (SDS) sta opozorila, da na draginjo ne vplivata samo elektrika in zemeljski plin. Predvsem na podeželju se precejšen delež gospodarstva poslužuje tudi energentov, kot so utekočinjeni naftni plin, les, sekanci, kurilno olje itd., je pojasnil Breznik.
V NSi poleg širitve nabora upravičencev na tiste, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo, menijo, da bi bilo treba obdobje za pomoč razširiti, in sicer da bi se upoštevalo stroške, ki so nastali od 1. februarja. Poslanec Jožef Horvat je med drugim pozval vlado, naj urgira pri Evropski komisiji, da se pripravi paket pomoči gospodarstvu tudi za leto 2023. Po njegovih besedah bodo v NSi predlog zakona podprli, saj so konstruktivna opozicija.
Kot je pojasnil Frangež, se jim na vladi zdi primerno, da se obdobje upravičenosti postavi z junijem, saj so podjetja maja že prejela pomoč, ki jo je pripravila prejšnja vlada. Glede predlaganega dopolnila NSi o širitvi kroga upravičencev na tiste, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo, pa je opozoril, da pravila skupne kmetijske politike nekoliko drugače definirajo možnost državne pomoči tovrstnim dejavnostim. Zato je predlagal, da to zadevo pustijo odprto do sredine seje DZ, ter obljubil, da bodo skupaj z ministrstvom za kmetijstvo zadevo preučili in poskusili pripraviti kompromisno rešitev.
Pri predlogu SDS o širitvi nabora energentov pa je pojasnil, da zaradi pravil začasnega evropskega okvira ostajajo na pristopu, ki se osredotoča na elektriko in zemeljski plin.
V Levici po besedah poslanca Mihe Kordiša zakonu v osnovi ne nasprotujejo, menijo pa, da ne vsebuje dovolj varovalk, s katerimi bi se podjetjem preprečilo uporabo sredstev za sledenje parcialnim interesom. Zato si želijo, da bi vseboval zavezo o ohranjanju delovnih mest. Kordiš je predstavil tudi dopis Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, v katerem predlagajo, da delodajalec v obdobju upravičenosti do pomoči od vložitve vloge ne bi smel začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjega števila delavcev iz poslovnih razlogov.
Poslanec Aleš Rezar (Svoboda) je izrazil podporo zakonu, saj meni, da bo vsakršna pomoč pomagala podjetjem pri soočanju s trenutno krizo. Veseli ga tudi, da bo transakcija izvedena takoj, dokazila o izpolnjevanju pogojev pa se bo preverjalo kasneje. Tomaž Lah (Svoboda) pa je glede predlagane širitve nabora energentov pojasnil, da se že pripravlja tudi ukrepe v tej smeri, zdaj pa se sprejema osnovno pomoč gospodarstvu.
Na glasovanju so bila zavrnjena vsa predlagana dopolnila opozicijskih poslanskih skupin, sprejeta pa so bila dopolnila na predlog koalicije. Na podlagi koalicijskih dopolnil bodo pomoč omogočili tudi podjetjem v prisilni poravnavi.
Odbor je danes tudi podprl predlog stališča vlade do predlagane evropske uredbe o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke.
Vlada pet milijonov evrov za energetsko učinkovitost podjetij
Vlada je na seji v veljavni načrt razvojnih programov 2022-2025 uvrstila več projektov, med njimi projekt za povečanje energetske učinkovitosti podjetij, za katerega bo prek Eko sklada na voljo pet milijonov evrov.
Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je namen projekta spodbuditi izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije v stavbah in tehnoloških procesih, ukrepov učinkovite rabe električne energije, rabe odpadne toplote v procesih ter ukrepov za povečanje rabe obnovljivih virov energije, prek Eko sklada.
V okviru programa porabe sredstev sklada za podnebne spremembe je za leti 2022 in 2023 na voljo pet milijonov evrov, in sicer za leto 2022 do en milijon evrov, za leto 2023 pa do štiri milijone evrov. Financiranje bo potekalo do konca leta 2023 oziroma do porabe sredstev. Za novo naložbo je možna dodelitev nepovratnih sredstev in kredita hkrati ali pa samo nepovratnih sredstev ali kredita.
“Investicije v energetsko učinkovitost podjetij bodo prispevale k povečanju učinkovite rabe energije, prispevale k zniževanju stroškov za energijo in povečale konkurenčnosti slovenskih podjetij, gospodarstva in države in zmanjševanju škodljivih vplivov na okolje,” pravi vlada.
V načrt razvojnih programov sta uvrščena tudi transnacionalna programa Digitalna estetizacija znotraj krhkih okolij, ki ga bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sofinanciralo v višini nekaj manj kot 280.000 evrov v obdobju treh let, ter Transformacija uporabe podatkov v arheologiji, ki bo prejel okoli 186.000 evrov. Gre za dva od 26 projektov, ki jih je za sofinanciranje predlagala mreža CHANSE ERA-Net Cofund, v kateri ministrstvo sodeluje v okviru programa Obzorje 2020.
Vlada je v veljavni načrt razvojnih programov uvrstila tudi projekt Vključujoče kulturne rešitve, v okviru katerega bodo spodbujali digitalne veščine pri starejših.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!