Država verskim uslužbencem ne bo več 100-odstotno krila prispevkov

Foto: Borut Živulović/Bobo

Na poslanskih mizah se je danes znašel tudi zakon o verski svobodi, kjer so poslanci odločali o višini državnega kritja prispevkov verskim uslužbencem. Koalicijska podpora je tudi tokrat zadostovala za sprejetje spremembe zakona, ki znižuje prispevke države. Koalicija zavrača očitke, tudi zakonodajnopravne službe državnega zbora, o spornem posegu v že pridobljene pravice.

Državni zbor je z 52 glasovi za in 18 glasovi proti sprejel spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem. V opoziciji so spremembo ocenili kot nedopusten poseg v že pridobljene pravice, v koaliciji pa so zatrdili, da zgolj odpravljajo nezakonito stanje na tem področju.

Sprememba zakona zvišuje zakonsko določeno višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem z zdajšnjih 48 na 60 odstotkov povprečne plače. A hkrati tudi ukinja lansko uredbo vlade, s katero je ta določila 100-odstotno kritje prispevkov. Tako bo višina kritja prispevkov za večino verskih uslužbencev po novem dejansko nižja za 40 odstotkov.

Pred letom 2012 je namreč zakon določal, da država verskim uslužbencem krije najmanj 60 odstotkov prispevkov za socialno varnost povprečne plače. Leta 2012 je DZ sprejel zakon za uravnoteženje javnih financ, s katerim je najnižjo možno višino kritja znižal na 48 odstotkov. Maja lani je nato vlada sprejela uredbo, s katero je višino kritja prispevkov verskih uslužbencev zvišala na 100 odstotkov. Pri tem je tudi določila, da 100-odstotno kritje pripada le verski skupnosti, ki ima priznan status splošno koristne organizacije, tistim brez statusa pa je pripadlo 60-odstotno kritje.

Spremembe bodo najbolj prizadele večje verske skupnosti

Ker imajo status splošno koristne organizacije po omenjeni uredbi največje verske skupnosti, ki imajo tudi veliko večino verskih uslužbencev, ki jim država v celoti krije prispevke, bo danes sprejeta sprememba prizadela predvsem slednje, medtem ko se za manjše verske skupnosti ne bo spremenilo nič.

Nasprotniki o nedovoljenem posegu v že pridobljene pravice

Proti spremembam so sicer največje verske skupnosti, med drugim Katoliška cerkev, Islamska skupnost in Evangeličanska cerkev, nastopile že v javni obravnavi, ki je potekala marca. Poudarile so, da bo znižanje pomenilo nedovoljen poseg v že pridobljene pravice ter zmanjšalo že dosežene standarde verske svobode. Spremembe pa so podprle manjše verske skupnosti, ki so ocenile, da se z njimi odpravlja diskriminatorno uredbo, ki je določala različno višino kritja prispevkov za verske skupnosti glede na status splošno koristne organizacije.

O (ne)ustavnosti tudi zakonodajno-pravna služba

Da sprememba predstavlja sporen poseg v že pridobljene pravice, je sicer v svojem mnenju opozorila tudi zakonodajnopravna služba DZ. Sprememba se zdi omenjeni službi tudi ustavno sporna, saj da bi morala biti v primeru, ko je določena nova in fiksna višina denarne pomoči verskim uslužbencem, za to podana ustrezna utemeljitev, ki pa da je ni bilo.

V današnji obravnavi v DZ je ministrica za kulturo Asta Vrečko iz vrst Levice zanikala, da bi posegali v že pridobljene pravice. “O pridobljenih pravicah bi lahko govorili samo, če bi bile te pridobljene na podlagi zakona in ne uredbe,” je dejala. Uredba je namreč po prepričanju ministrice pravice zvišala brez zakonske podlage, ker lahko višino kritja socialnih prispevkov določa le zakon. S spremembo naj bi tako le vzpostavili prejšnje, zakonito stanje.

Ministrici sta v predstavitvi stališč poslanskih skupin pritrdila koalicijska poslanca Andreja Rajbenšu (Svoboda) in Jonas Žnidaršič (SD). Poslanka je povedala, da je na neustreznost vladne uredbe že ob sprejemanju opozarjala vladna služba za zakonodajo. Če bi v preteklem mandatu spoštovali njena opozorila, “danes te točke ne bi bilo na dnevnem redu seje”, je dejala.

“Dodelitev in višina namenske državne finančne pomoči sta pravici, ki morata biti jasno določeni in urejeni z zakonom. In ta sprememba zdaj to jasno opredeljuje,” pa je dejal Žnidaršič.

Kaj odgovarja opozicija?

V opoziciji so medtem menili, da je danes sprejeta sprememba nezakonita. Andrej Hoivik (SDS) je spomnil na mnenje zakonodajnopravne službe DZ, da DZ ne more razveljaviti uredbe, ki jo je sprejela vlada, ker je to izključno pristojnost vlade. “Današnja odločitev tako pomeni novo prakso DZ, ki je zelo slaba in zelo škodljiva z vidika spoštovanja vladavine prava in delitve oblasti,” je dejal.

“S tem zakonom se krši mednarodno pravo, ustavo in zakon,” pa je ocenil Jožef Horvat (NSi). Slednji namreč meni, da sprememba nedopustno posega v svobodo verovanja, čeprav je država omenjeno svobodo dolžna zagotavljati.