"Zgodba Primorcev je zgodba celotne Slovenije"

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v slavnostnem nagovoru na nedeljski slovesnosti spomnila na zgodovinska dejanja, pogum in zgled Primorcev ter se navezala tudi na današnje razmere po svetu.

Kot takrat tudi danes nasprotujemo nepravičnim posegom v pravice narodov in manjšin, je poudarila predsednica. "Enakopravnost, spoštovanje človekovih pravic, svoboda in zaščita narodnostnih pravic niso le temelji dobrih meddržavnih odnosov, temveč je takšna drža tudi edini pravi motor pravične in napredne civilizacije," je dejala. Poudarila je, da je v 21. stoletju nedopustno, da bi katerakoli narodna skupnost bila prepuščena samovoljnemu odločanju večine.

Prireditev, ki sta jo organizirala Občina Ilirska Bistrica in Zveza združenj borcev za vrednote NOB, je potekala v središču mesta. Moto prireditve je bil verz pesnika Dragotina Ketteja Popolnitev bodi moj vzor, luč, resnica moje delovanje, na te besede pa se je v nagovoru navezal tudi ilirskobistriški župan Gregor Kovačič.

Praznik letos prvič poteka pod novim imenom, saj je DZ oktobra lani besedo vrnitev zamenjal s priključitvijo, tako da je to po novem praznik priključitve Primorske k matični domovini, in ne več praznik vrnitve Primorske k matični domovini.

Golob: Praznik je dan, ki ga slovenski narod nosi globoko v srcu

Premier Robert Golob je v poslanici zapisal, da je to dan, ki ga slovenski narod nosi globoko v srcu. "Praznujemo, ker verjamemo, da lahko prihodnost gradimo le na temelju zgodovinskega spomina in spoštovanja do prednikov ter na temelju poguma, s katerim zremo v prihodnost," je dodal.

"Za nas Primorce je to praznik veselja in spomina. Verjamem pa, da ga tudi vsi naši rojakinje in rojaki drugod po Sloveniji in svetu obeležujejo s ponosom. Ponosom na prednike, ki so v najtežjih časih tujega pritiska in zatiranja vztrajali ter ohranili jezik, kulturo in narodno zavest. Prav zaradi njihove odločnosti in zvestobe smo namreč Primorci skupaj z vso Slovenijo znova zaživeli v skupni domovini," je zapisal Golob.

Primorska po njegovih besedah ni samo geografski del naše države. Od Trente do Pirana se razteza prostor odprtosti in svobode, uporništva in ustvarjalnosti. Primorska je obzorje Slovenije, njen pogled v svet. "Je pokrajina burje in s tem prepišnosti, kraj, kjer se stikajo Alpe z morjem, kjer se prepletata mediteranski temperament in slovanska trdnost. Je stičišče kultur in jezikov, kjer se še posebej jasno pokaže, kako dragocena in neprecenljiva je naša skupna narodna identiteta," je prepričan predsednik vlade.

Klakočar Zupančič izpostavila pomen medsebojnega spoštovanja

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v poslanici izpostavila priložnost, da utrdimo vizijo Slovenije, da raste v miru, medsebojnem spoštovanju in povezanosti. Poudarila je, da zaznamujemo dan, ko je bila leta 1947 uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske, s tem pa se je uresničila večletna želja slovenskega naroda po enotnosti.

Vendar se ta želja Primorcev po besedah predsednice DZ ni uresničila vsem. Primorci so bili žrtve fašističnega terorja, česar nikoli ne smemo pozabiti. 13. julija 1920 so italijanske fašistične in nacionalistične skupine napadle in požgale Narodni dom v Trstu.

Zažgale so osrednjo kulturno ustanovo Slovencev v Trstu, ki je bila zgrajena po načrtu arhitekta Maksa Fabianija ter je gostila številne slovenske organizacije, med njimi društvi Sokol in Edinost. Ko so na kraj požiga prišli gasilci, jim požigalci niso pustili gasiti ognja temveč so jim celo prerezali cevi. Nobeden od storilcev ni bil za to dejanje aretiran. Požigu Narodnega doma je sledilo še več kot 120 drugih napadov, razdejanj in požigov raznih delavskih institucij, tiskarn, uredništev, slovenskih podjetij in domov, je povzela Klakočar Zupančič.

Meni tudi, da v srcih Primorcev ni nikoli ugasnila luč slovenstva, saj so tudi v težkih časih ponosno govorili slovensko ter vztrajno, kot znak upora, peli slovenske pesmi.

Predsednik DS: Moč slovenstva v skupni zgodovini in neomajni vztrajnosti

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič pa izpostavlja, da je zgodba Primork in Primorcev zgodba celotne Slovenije. "Opominja nas, da narodna duša presega zemljepisne meje ter da je moč slovenstva v skupni zgodovini in neomajni vztrajnosti," meni.

"Pariška mirovna pogodba leta 1947, ki je s soglasjem vseh podpisnic, tudi Italije, potrdila pripadnost Primorske Sloveniji, je postala simbol moči slovenske identitete in potrditve naše narodnostne vztrajnosti," je zapisal.

Danes, ko se soočamo z vojnami, migracijami, podnebnimi spremembami in hitrim razvojem tehnologij, je po ocenah predsednika DS še toliko pomembneje, da se zavedamo, kako dragocene so naše vrednote, jezik in samobitnost. "Če bomo ohranjali zgodovinski spomin, iz preteklosti črpali modrost ter znanje nadgrajevali z inovacijami, bomo pripravljeni tudi na prihodnje preizkušnje," meni.

"Ko znamo ceniti delo kmetov, znanje učiteljev, izkušnje starejših, ustvarjalnost mladih, prizadevanja zaposlenih in podjetnikov ter predanost vseh, ki soustvarjajo naš vsakdan, imamo domovino, v kateri lahko vsak najde svoje mesto. Le s strpnostjo ter medsebojnim spoštovanjem bomo kot Primorska - močni, ponosni in neomajni," je zaključil.