Državni svetniki so podprli predlog sprememb zakona o poslancih, po katerem bi lahko župani ponovno sedeli v poslanskih klopeh. A je možnosti, da bi takšno rešitev sprejeli poslanci, majhna. Tako v koaliciji kot v opoziciji namreč ponovni uvedbi dvojnega funkcionarstva v glavnem niso naklonjeni. Del opozicije je včeraj celo vložil predlog sprememb zakona o poslancih z nekaj nepomembnimi določili, s čimer je predlog državnih svetnikov začasno postavil "na hladno".
Državni svet, v katerem prevladujejo predstavniki lokalnih interesov, je s 13 glasovi za in šestimi proti podprl predlog sprememb zakona o poslancih, ki ga je vložil svetnik Marjan Maučec iz vrst SLS. Predlog predvideva, da bi lahko župani ponovno sedeli v poslanskih klopeh. Razprava je bila kratka. Podporniki ponovne uvedbe dvojnega funkcionarstva so poudarjali, da bi takšna rešitev prispevala k bolj življenjskemu delu in k manj ideologije v državnem zboru.
Nasprotniki so opozarjali, da župani zastopajo lokalne interese, poslanci pa morajo biti po ustavi predstavniki vsega ljudstva. Sindikalist Branimir Štrukelj je opozoril tudi na to, da bi dvojno funkcionarstvo vodilo v neenakost med župani. Tisti, ki bi bili tudi poslanci, bi namreč sodelovali pri odločanju o zadevah, ki bi lahko njihovim občinam prinesle neposredne koristi.
Maučec: Včasih je v DZ preveč takšnih, ki delujejo na akademski ravni
Še pred sejo državnega sveta nam je Maučec dejal, da je bilo pred 11 leti, ko je še bilo možno opravljati funkcijo župana in poslanca hkrati, v državnem zboru več sodelovanja. “Včasih je v državnem zboru preveč takšnih, ki delujejo na akademski ravni,” je poudaril Maučec. V parlamentu pogreša več kmečke pameti, ki jo zaznamo na lokalnem nivoju in bi se z združljivostjo poslanske in županske funkcije vrnila v “hram demokracije”.
Tudi župan Litije Franci Rokavec meni, da v zadnjih desetih letih v državnem zboru manjka zdravega lokalnega razuma. “Imeli smo župane, ki so obe funkciji dobro opravljali. Ne vem, zakaj so župani tisti del državljanov, ki ne bi smel opravljati poslanske funkcije, medtem ko lahko to opravljalo zdravniki ali pa univerzitetni profesorji,” je dejal Rokavec.
Stranke KUL predlog državnega sveta postavile “na hladno”
Predlog državnih svetnikov za spremembo zakona o poslancih pa očitno v DZ še nekaj časa ne bo prišel na vrsto za obravnavo. Poslanci LMŠ, SD in SAB s prvopodpisanim Branetom Golubovićem (LMŠ) so namreč včeraj v parlamentarni postopek vložili predlog sprememb zakona o poslancih. Ta vsebuje zgolj nekatere nepomembne spremembe, so pa z njegovo vložitvijo zadržali obravnavo danes sprejetega predloga državnih svetnikov.
Možnost, da bi državni zbor združljivost poslanske in županske funkcije potrdil, je sicer majhna. Takšne rešitve namreč tako v koaliciji kot v opoziciji večinoma ne podpirajo. Tako je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec, ki je bil do prepovedi dvojnega funkcionarstva tudi župan občine Bovec, za N1 poudaril, da je pred desetletjem ukinitvi združljivosti omenjenih funkcij nasprotoval, sedaj pa vračanju na staro ni naklonjen. Po Krivčevih besedah so bile seje državnega zbora pred desetletjem bolj normalne, dnevni redi bolj predvidljivi … “Sedaj so zadeve tako nepredvidljive, da si ne predstavljam, da bi lahko opravljal obe funkciji,” je dejal Krivec.
Tudi v NSi napovedujejo, da sprememb zakona o poslancih, ki jih predlaga državni svet, ne bodo podprli. Poudarjajo, da je poslanec po ustavi predstavnik vsega ljudstva, če bi opravljal še župansko funkcijo, pa bi bil najprej in predvsem poslanec svoje občine. Dodajajo še, da je hkratno opravljanje poslanske in županske funkcije zelo naporno, dan pa ima samo 24 ur.
Trnova pot do odprave dvojnega funkcionarstva
Poglede izpred desetih let, ko je poleg poslanske funkcije županoval v občini Radeče, je spremenil tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.Tedaj je glasoval za ohranitev združljivosti obeh funkcij, sedaj se mu dvojno funkcionarsko ne zdi več potrebno. Kot enega od razlogov izpostavlja lastne izkušnje, saj kot poslanec dobro sodeluje z županom svoje občine. Tudi v SD, ki ima sicer 22 županov, ponovne vzpostavitve dvojnega funkcionarstva torej ne podpirajo.
Združljivost poslanske in županske funkcije je državni zbor odpravil šele v sedmem poskusu – razlog za številne zavrnjene poskuse je bila velika moč županskega lobija v parlamentu. Osrednji pobudnik uspelega poskusa, tedanji poslanec Zaresa Franci Kek, kot razlog, da jim je v sedmo vendarle uspelo, izpostavlja strah poslancev pred odzivom javnosti. Kljub tej bojazni pa so skoraj vsi takratni poslanci, ki so hkrati opravljali še župansko funkcijo, glasovali proti odpravi združljivosti funkcij.
Med koalicijskimi poslanci – župani (tedaj so koalicijo sestavljale SD, Zares, LDS in Desus) so nezdružljivost podprli trije, in sicer Bojan Kontič (SD) ter Borut Sajovic in Miran Jerič (oba LDS), proti so bili poleg Hana še Renata Brunskole, Alan Bukovnik, Tomaž Tom Mencinger (vsi iz SD), Matjaž Zanoškar (Desus) pa ni glasoval. Dvojni funkcionarji iz vrst opozicijskih SDS in SLS so ukinitvi združljivosti poslanske in županske funkcije pred desetimi leti enotno nasprotovali (poleg Krivca so od županov SDS tedaj v DZ sedeli še Milan Čadež, Zvonko Lah, Darko Menih in Peter Verlič, iz SLS pa Franc Pukšič, Franc Bogovič in Janez Ribič).
Združitvi funkcij najbolj naklonjeni v SMC
Tudi v LMŠ najnovejšega predloga državnega sveta ne podpirajo. Prvak stranke Marjan Šarec, ki je bil v preteklih dveh mandatih župan občine Kamnik, se zavzema tudi za odpravo združljivost poslanske funkcije s funkcijo občinskega svetnika in državnega sekretarja. “Že kot župan sem bil absolutno za nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Ne moreš kvalitetno opravljati dveh funkcij hkrati, poleg tega gre za različni ravni oblasti in prihaja do kolizije interesov,” poudarja Šarec.
V Levici opozarjajo, da je bila uvedba nezdružljivosti funkcij pomemben korak k ločitvi oblasti, predvsem pa k preprečevanju udejanjanja logike lokalnih interesov na državni ravni. “Predlog državnega sveta razumemo predvsem kot poskus ponovnega uvajanja partikularnih interesov posameznih lokalnih skupnosti na škodo splošnega javnega interesa,” izpostavlja vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.
Med parlamentarnimi strankami je za ponovno uvedbo združljivosti županske in poslanske funkcije najbolj zainteresirana SMC, čeprav naj bi se menda tudi v njenih vrstah pojavljali nekateri pomisleki. A ne gre spregledati, da se SMC o sodelovanju na parlamentarnih volitvah dogovarja z več zunajparlamentarnimi strankami (med njimi s po številu županov najmočnejšo stranko SLS) in lokalnimi listami, kar pomeni, da naj bi na skupni listi Povežimo Slovenijo kandidiralo tudi več županov. Naši sogovorniki iz SMC sicer pravijo, da se bo to zgodilo tudi v primeru ohranitve nezdružljivosti poslanske in županske funkcije, priznavajo pa, da bi bila ponovna uvedba dvojnega funkcionarstva za kandidiranje županov na parlamentarnih volitvah nedvomno pomembna vzpodbuda.
Obstaja pa še en razlog, da bo predlog državnega sveta v parlamentu težko potrjen. O njem sicer v strankah na glas ne govorijo. Ta razlog je, da si poslanci večje udeležbe županov na parlamentarnih volitvah nikakor ne želijo. Ti so namreč na lokalnem nivoju dobro prepoznani in močni ter bi resno ogrozili ponovno izvolitev marsikoga od sedanjih poslancev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje