Menu Item
Državni svet je izglasoval odložilni veto na novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je državni zbor sprejel v ponedeljek. Pomisleki državnih svetnikov se nanašajo tako na postopek sprejemanja novele po skrajšanem postopku kot tudi na njeno vsebino. Novelo zakona je v parlamentarni postopek vložila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Državni svet je z 18 glasovi za, enajstimi proti in enim vzdržanim podprl predlog komisije državnega sveta za državno ureditev in izglasoval odložilni veto na novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Predlog za odložilni veto na novelo zakona, ki jo je državni zbor z glasovi poslancev koalicije potrdil v ponedeljek, je podal državni svetnik iz vrst SDS Andrej Poglajen.
Slednji je v predlogu med drugim poudaril, da bodo zakonske rešitve lahko omogočale zavlačevanje izvedbe parlamentarne preiskave, kar bo negativno vplivalo na uresničevanje aktov državnega sveta in na izvajanje nadzorne pristojnosti državnega zbora, ter ogrozile izpolnitev namena konkretne parlamentarne preiskave, ki je bila uvedena za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij ali za spremembo zakonodaje na določenem področju.
Zaradi veta bo moral državni zbor o noveli zakona ponovno glasovati na prvi naslednji seji, predvidoma bo to po parlamentarnih počitnicah. Za vnovično potrditev novele zakona je potrebnih 46 poslanskih glasov.
Klakočar Zupančič: Novela v bistvu vzpostavlja pravno državo
Novela zakona, ki jo je vložila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, med drugim uvaja možnost za sprožitev naknadne ustavne presoje akta o parlamentarni preiskavi. Ustavno sodišče mora o tem odločiti v 30 dneh, do odločitve ustavnega sodišča pa se akt o odreditvi parlamentarne preiskave zadrži.
Klakočar Zupančič je pred glasovanjem dejala, da bi bila presenečena, če bi svetniki potrdili predlog veta: “To me zelo čudi. Novela zakona o parlamentarni preiskavi namreč ne naslavlja nič drugega, kot da uresničuje tri odločitve ustavnega sodišča in sledi priporočilom Evropske komisije, ki jih je ta podala v svojih poročilih o vladavini prava v Sloveniji.”
Ob tem je izrazila prepričanje, da bo novela zakona slej ko prej začela veljati: “Zakon bo šel še enkrat na glasovanje, naslavlja pa tisto, kar sta nam naložila ustavno sodišče in Evropska komisija. V bistvu vzpostavlja pravno državo tudi na področju parlamentarnih preiskav, ker so te postale vse kaj drugega kot tisto, kar bi morale biti. Danes je to včasih tudi sredstvo za zelo grdo politično obračunavanje med političnimi strankami.”
Predlaganim spremembam močno nasprotujejo v opozicijskih SDS in NSi. Poslanci Nove Slovenije so sicer še pred sprejemom novele predlagali razpis posvetovalnega referenduma, a ga je državni zbor prejšnji teden zavrnil. Novelo zakona bi sicer lahko doletel tudi naknadni zakonodajni referendum. 2.500 podpisov za začetek referendumskih postopkov so že začeli zbirati v SDS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje