Menu Item
Državni svet je danes z 22 glasovi za in štirimi proti sprejel odložilni veto na zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je državni zbor sprejel minuli četrtek. V razpravi je bilo med drugim izpostavljeno, da se s spreminjanjem 50 let starega zakona ne mudi tako zelo, da si ne bi vzeli več časa za razmislek.
Predlog odložilnega veta je vložila skupina svetnikov s prvopodpisanim Milošem Poholetom. Kot je pojasnil predlagatelj, so ugotovili, da novi zakon ne odpravlja ključnih težav, da merila za dodatek niso ustrezna in da seznam relevantnih nagrad in priznanj, po katerih se odloča o upravičenosti dodatka, ni celovit kljub svoji širini, saj izpušča nekatere stanovske nagrade. Obenem neenakomerno zastopa različne umetniške smeri.
Neprimerna se predlagateljem veta zdita tudi različna odmerna odstotka v višini 100 in 50 odstotkov glede na osnovo za izračun. “S tem bo prišlo do neupravičenega razlikovanja med prejemniki dodatka, saj bodo na podlagi vrednostno enakih dosežkov prejemali dodatke v različnih višinah,” je izpostavil Pohole.
Opozoril je tudi, da zakon ureja le dodatke s področja umetnosti, ne pa tudi na primer na področju znanosti, kar prinaša dodatno drobljenje sistema. To je v nasprotju s priporočili računskega sodišča, ki je leta 2009 zahtevalo celovito in sistemsko ureditev, je dejal predlagatelj. Izpostavil je še po njegovih besedah neustrezno oceno finančnih posledic zakona, kjer denimo ni analize potencialnih prejemnikov. Po mnenju predlagateljev bi zato celovita rešitev tega področja lahko bila zajeta v okviru pokojninske reforme.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar je pojasnil, da v starem zakonu ni predvidenih meril za podeljevanje dodatkov, na kar je računsko sodišče opozorilo večkrat, potrdilo pa se je tudi skozi sodne prakse. Kot je povedal, so na podoben način želeli urediti dodatek k pokojnini na področju umetnosti, kot so to s posebnim zakonom opredelili na področju športa, za področje znanosti pa pričakuje, da bo enako storilo pristojno ministrstvo.
Kot je poudaril, z zakonom niso hiteli, namenjen pa je zlasti prejemnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo ter prejemnikom nagrade Prešernovega sklada, ki so poleg tega prejeli vsaj še eno pomembno mednarodno nagrado ali pomembno nacionalno nagrado s svojega področja. Namenjen je tudi prejemnikom državnega odlikovanja s področja umetnosti, ki morajo prav tako imeti vsaj še eno nacionalno nagrado ali katero od drugih visokih nagrad. Ker pa že sedaj prejemnikov tega dodatka ni bilo veliko, pričakuje, da bi bilo podobno tudi poslej. Glede seznama nagrad kot kriterija za podeljevanje dodatka pa je še dodal, da “nek način ni mogoče zadovoljiti vseh pričakovanj”.
Zaradi veta bo ponovno odločanje o zakonu v DZ zahtevalo najmanj 46 poslanskih glasov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!