Državni svet: “Omogočili smo, da prizadeti čimprej dobijo prepotrebno pomoč”

Slovenija 01. Sep 202315:38 > 17:21 4 komentarji
lotrič ds
Marko Lotrič, predsednik državnega sveta (foto: N1)

Državni svetniki so na izredni seji s 35 glasovi zavrnili predlog za ponovno odločanje o zakonu, ki določa interventne ukrepe za odpravo posledic nedavnih poplav in zemeljskih plazov. Tako so omogočili hitro uveljavitev tega zakona.

Državni svetniki so se ob 14. uri sestali na 7. izredni seji, na kateri so obravnavali predlog odložilnega veta na zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023.

Predlog odložilnega veta so s 35 glasovi od skupno 37 zavrnili in tako omogočili hitro uveljavitev interventnega zakona. Glasu, ki bi veto podprl, ni bilo.

Odložilni veto je predlagala komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Po napovedih sta svoja stališča o zakonu predstavila tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in predsednik pristojne komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Dušan Strnad.

Lotrič: Zahtevamo javni nadzor nad skladom SOS

Lotrič je poudaril, da je državni svet že drugič v zelo kratkem obdobju izglasoval tako imenovani neveto in tako omogočil hitro uveljavitev zakona ter ljudem, podjetjem in občinam, da čim prej dobijo prepotrebna finančna in ostala sredstva.

“Skozi razpravo se je dobro pokazalo, da so hitri postopki nujni. Pokazalo pa se je tudi to, da v prihodnje poskušamo zakone sprejemati po rednem postopku,” je dejal. Po njegovih besedah je tudi zakonodajno pravna služba državnega zbora opozorila, da je množica predlogov v tem zakonu, ki jih je pravno zelo težko naslavljati.

Zato je izrazil pričakovanje, da bo naslednji zakon, to je zakon o odpravi posledic poplave, sprejet po rednem postopku ter “da bodo vsi tisti ukrepi, ki niso bili prav naslovljeni in imamo na njih konstruktivne pripombe v nadaljevanju tudi upoštevani”.

Kot zelo pomembno je izpostavil tudi področje nadzora nad Skladom za obnovo Slovenije (SOS). “Pričakujemo in zahtevamo od vlade, da omogoči javni nadzor nad tem skladom. In sicer mora biti sklad nadzorovan tako po prihodkih kot tudi po odhodkih s strani tistih, ki bodo vplačevali v ta sklad. Torej prebivalcev, civilne družbe in vlade,” je pojasnil.

Izpostavil je še, da tako državni svet kot državo čaka veliko naložb in angažmaja zaradi nezadostnega ukrepanja in vzdrževanja vodotokov. “Državni svet ima pri tem srečo, da ima več županov, ki razmere na terenu zelo dobro poznajo, zato so njihovi predlogi še kako pomembni”.

Strnad: Zakon naslavlja tudi pomoč gasilcev

Kot je že na seji pojasnil predsednik komisije državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Dušan Strnad, so se člani komisije strinjali, da je čimprejšnja uveljavitev zakona nujno potrebna za zagotovitev hitre pomoči gospodinjstvom, gospodarskim subjektom in občinam na prizadetih območjih. V ta namen so takoj vložili predlog odložilnega veta, da ga lahko državni svetniki na seji zavrnejo in tako odprejo pot k hitri izvedbi interventnih ukrepov, ki jih vključuje zakon.

Strnad se je strinjal z Lotričem, da to ne sme postati stalna praksa. “Upamo, da so se zdaj stvari toliko umirile in da se bodo s tem zakonom naslovili vsi ukrepi, ki so potrebni, in bomo o nadaljnjih ukrepih lahko odločali, tako kot je v navadi.”

Povedal je, da so ob razpravi temeljito pretresli zakon, predvsem z vidika posledic, ki so jih poplave prinesle slovenskim občinam. “Na terenu je katastrofa, naši kolegi, ki so v prvih vrstah, se s tem soočajo. Pohvaliti je treba tudi neprizadete občine za hitro odzivnost in pomoč v obliki delovne sile ter hiter odziv civilne zaščite in gasilskih društev.”

Strnad je ob tem spomnil na težave s pomanjkanjem opreme, s katerim se zadnje čase soočajo nekatera gasilska društva s prizadetih območij ter dodal, da bo to težavo delno naslovil tudi ta zakon. “Še posebej smo veseli, da se je v državnem svetu naslovila tudi tema pomoči gasilcev. Že pred štirimi leti, ob požaru na Krasu smo predlagali, da se gasilcem oprosti plačevanje davka na dodano vrednost za opremo in zgradbe. Takratna vlada za to ni imela posluha, zdaj pa se je našla obrazložitev, da je to možno,” je pojasnil.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in X

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje