Trije zakoni pred ponovnim odločanjem že skozi sito pristojnih odborov DZ

Da sta zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o uporabi konoplje za medicinske namene ustrezna, je na odboru glasovalo deset članov, eden pa je bil proti. Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.

Vlagatelji predloga za veto po besedah prvopodpisanega Danijela Kastelica menijo, da bi se morali kot družba in posamezniki vprašati, ali je prav, da se postavimo na stran spodbujanja smrti namesto življenja. Meni, da je zakon prišel v DZ prezgodaj. Prej bi morali po njegovem prepričanju namreč nadgraditi paliativno oskrbo in mrežo hospic, hkrati pa bi moral zakon o dolgotrajni oskrbi zaživeti v polnosti.

Po mnenju Tereze Novak iz Svobode kot prvopodpisane pod obravnavani zakon pa odločitev DS kaže na pomanjkanje razumevanja do ljudi, ki neznosno trpijo in so že skoraj pred desetimi leti pozvali k ureditvi tega vprašanja. Zakon so po njenem pojasnilu pisali različni strokovnjaki, tudi strokovnjaki s področja medicine.

Nataša Sukič iz Levice je medtem spomnila, da zakon sledi lanskemu posvetovalnemu referendumu. Na njem so se volilci odločili, da je zakon, ki bi urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, treba imeti. Za je glasovalo 54,89 odstotka volilcev, proti pa 45,11 odstotka.

V NSi se po drugi strani, kot je povedala Iva Dimic, v celoti strinjajo s stališčem DS. Tako so denimo prepričani, da je trpljenje odvisno od vsakega posameznika in družbena norma ne more določiti, kaj je trpljenje in kaj ne. "Zakaj ljudje trpijo? Ker denimo ne pridejo pravočasno do zdravnika ali ni na voljo psihoterapije," je opozorila. "Asistirani samomor je zelo zavržna rešitev," je menila.

Zelena luč odbora tudi za zakon o uporabi konoplje za medicinske namene

Med argumenti za sprejetje veta na zakon konoplji za medicinske in znanstvene namene pa je svetnik Marko Staroveški navedel, da zakon ne bo zagotovil večje dostopnosti do medicinske konoplje in izdelkov ter da bo bo dostop do proizvodnje in prometa s konopljo za medicinske in znanstvene namene omogočen zelo ozkemu krogu nosilcev dejavnosti.

V DS so kritični, da se bo pridelava vršila le v zaprtih prostorih. Prav tako opozarjajo, da se iz možnosti pogodbene pridelave konoplje kot surovine, na primer za farmacevtsko industrijo, izključuje pa slovenske kmete, ki imajo dovoljenje za gojenje konoplje z do največ 0,3 odstotka THC. Kot menijo predlagatelji veta, je bil zakon sprejet kljub resnim strokovnim pomislekom in v nasprotju z voljo ljudstva, izraženo na lanskem referendumu.

Poslanka Svobode Sara Žibrat je kot predstavnica predlagateljev zakona očitke zavrnila. Pozvala je, naj zakon, ki naslavlja potrebe bolnikov, ne postane zakon nekih drugih interesov.

Po njenih besedah se zakon ne dotika industrijske konoplje, je pa ministrica za kmetijstvo pripravljena prisluhniti kmetijskemu sektorju in je v predlogu novele zakona o kmetijstvu že predvidena poenostavitev pridobitve dovoljenja tako, da to ne bo več potrebno za vsako žetev. Kar zadeva mejo za industrijsko konopljo pri 0,3 odstotka THC, je ta določena s pravilnikom, ki ga lahko vlada hitro spremeni. Gojenje v zaprtih prostorih pa je predvideno, da se zagotovi nadzorovani pogoji in vsi standardi, ki v farmaciji veljajo za zdravila rastlinskega izvora.

Odbor DZ za vnovično potrditev novele zakona o zaščiti živali

Kot je na seji odbora DZ za kmetijstvo ponovil državni svetnik Branko Tomažič, novela zakona o zaščiti živali ni strokovno utemeljena, pravno vzdržna in izvedljiva. "Prav tako je zakon parcialen in ne rešuje dobrobiti vseh živali ter ni usklajen z zakonodajo EU ali jo pretirano postavlja, prepoveduje gospodarsko dejavnost, zmanjšuje konkurenčnost slovenskih rejcev, ne upošteva posebnosti slovenskega podeželja ter ogroža prehransko varnost in samooskrbo," je nanizal.

Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je ponovila že večkrat izpostavljen namen zakona, ki želi po njenih besedah odgovoriti na pomanjkljivosti, ki so se v praksi pokazale kot problematične, ter okrepiti mehanizme, ki omogočajo večjo sledljivost in boljšo zaščito živali ter pravičnejšo porazdelitev odgovornosti.

Med glavnimi zakonskimi novostmi je omenila uvedbo seznama dovoljenih vrst eksotičnih živali, obvezno označevanje lastniških mačk, spremenjen model financiranja oskrbe zapuščenih živali, ki omogoča dodatno financiranje zavetišč in možnost gradnje novih občinskih zavetišč, ter vzpostavitev evidence izrečenih prepovedi posedovanja živali.