Menu Item
Koalicijske stranke so v državnem zboru enotno nasprotovale predlogu SDS o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem. Resoluciji, o kateri poslanci sicer ne bodo glasovali, so podporo izrazili v poslanski skupini predlagateljev in v NSi. Prvak SDS Janez Janša meni, da bi se Slovenija s sprejetjem uvrstila "na dobro stran zgodovine". Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je povedala, da želi to vprašanje izkoriščati za notranjepolitične interese.
Odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) je o resoluciji glasoval 7. marca, ko jo je s štirimi glasovi za in devetimi proti zavrnil. Danes poslanci o njej niso glasovali.
Poslanske skupine so sicer izražale enaka stališča kot prejšnji teden v OZP. Predsednik SDS Janez Janša je v imenu predlagateljev predstavil resolucijo, za katero je dejal, da gre za akt izraza solidarnosti in umeščanja Slovenije “na dobro stran zgodovine”. Pojasnil je, da so v SDS od novembra lani čakali vlado, da akt, podoben tistemu, ki ga novembra lani sprejel Evropski parlament, predloži v sprejem državnemu zboru. Ker vlada tega ni storila, so to resolucijo pripravili sami.
Kot je navedel nekdanji premier, je poleg nekaterih mednarodnih združenj, katerih članica je tudi Slovenija, tovrstno resolucijo sprejeli tudi nekateri parlamenti evropskih držav. “Dejstvo pa je, da je doslej samo ena država takšno resolucijo zavrnila in to je Slovenija,” je povedal.
Janša je sicer priznal, da si v SDS v ne ustvarjajo iluzij, da lahko slovenski parlament bistveno vpliva na dogajanje v Ukrajini, “hkrati pa zaradi tega nismo odvezani odgovornosti, da prispevamo po svojih močeh,” je dodal in pri tem pojasnil, da gre po njegovem prepričanju vendarle za ugotovitveni sklep, ki pa, da predstavlja dodaten pritisk na Rusijo, da se umakne iz Ukrajine.
Fajon meni, da SDS to temo izkorišča za notranjepolitične interese
Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je v svojem nagovoru, ki ga je odprla z minuto molka za žrtve vojne, dejala, da je Slovenija nedvoumno na strani Ukrajine in predlagateljem očitala, da želijo v javnosti ustvariti izkrivljen vtis glede tega in to vprašanje izkoriščati za notranjepolitične interese.
Ministrica je ob tem izpostavila oceno zakonodajno-pravne službe DZ o neustreznosti predlaganega akta, sicer pa poudarila, da Slovenija sodi med najbolj solidarne države, ko gre za vojaško, humanitarno in človekoljubno pomoč v Ukrajini.
Fajon je pri tem navedla, da Slovenija Ukrajini pomaga finančno, prav tako pa da je sprejela številne ukrajinske begunce. Slovenska vlada je po njenih besedah Kijevu prav tako pomagala z oklepnim bataljonom, topniško baterijo, protitankovskimi minami, strelivom, gorivom. Slovenija bo predvidoma v Nemčiji sodelovala pri vojaški misiji usposabljanje ukrajinskih vojakov z do 30 štabnimi častniki in vojaškimi inštruktorji, je dejala ministrica in omenila možnost, da bi določena usposabljanja potekala tudi v Sloveniji.
Fajon je ob tem izpostavila še sodelovanje Slovenije pri pripravi in sprejemu desetih svežnjev sankcij EU zoper Rusijo ter poudarila, da slovenska vlada podpira tudi mednarodne preiskave in pregon odgovornih za grozodejstva, storjena med vojno v Ukrajini.
“Za vse naštete konkretne poteze se nam je Ukrajina večkrat zahvalila,” je še povedala Fajon in ob tem potrdila, da bo premier Robert Golob aprila tudi obiskal Kijev.
Pri predstavitvi stališč poslanskih skupin so si bili predstavniki koalicijskih strank SD (Damijan Zrim), Levica (Nataša Sukič) in Svoboda (Dušan Stojanovič) enotni v nasprotovanju tovrstni resoluciji, medtem ko sta jo javno podprla predstavnika SDS (Franc Breznik) in NSi (Jernej Vrtovec). Breznik je sledil strankarskemu šefu Janezu Janši in ponovil navedbe o Rusiji kot državi podpornici terorizma. To po njegovem mnenju ne nazadnje dokazujejo tudi smrti številnih aktivistov in opozicijskih politikov v moderni Rusiji, v kontekstu vojne pa je spomnil na napade ruskih sil, katerih tarča so izključno civilni infrastrukturni objekti.
Vrtovec pa je spomnil na dogodke izpred več kot 30 let, ko je v Sloveniji potekala vojna, ter dodal, da bi ravno zaradi tega Slovenija morala slediti sedmim državam EU, katerih parlamenti so doslej sprejeli podobne resolucije. Izrazil je prepričanje, da bodo do takšne sklepa prišli tudi poslanci drugod po uniji.
Ob tem je spomnil na sporna ravnanja ruskih oblasti ne zgolj v Ukrajini, pač pa tudi znotraj njenih meja v Čečeniji ter v Gruziji, Siriji in Maliju, s čimer je osvetlil vojaške operacije ruske vojske in z njo povezanih paravojaških skupin v 21. stoletju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje