Menu Item
Državni zbor je začel obravnavo predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti. Finančni minister Klemen Boštjančič je ob njuni predstavitvi izpostavil trenutne negotove razmere, zaradi česar ni zadovoljen z višino primanjkljaja. A, kot je dodal, sta kljub temu razvojno naravnava. V opoziciji s predstavljenim niso zadovoljni in predlagajo kar nekaj prerazporeditev, med drugim si želijo več denarja za vzdrževanje cest in gradnjo stanovanj. Poslanci so se seznanili tudi s proračunom za leto 2024.
“Kot minister nisem zadovoljen z višino primanjkljaja, ki je za leto 2023 predviden v višini 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda, a ta primanjkljaj je v največji meri posledica razmer,” je dejal minister za finance Klemen Boštjančič. Spomnil je na vojno v Ukrajini, ki je največji razlog za energetsko krizo in posledično trdovratno visoko inflacijo v Evropi.
Kljub negativnim razmeram pa sta predloga obeh proračunov razvojno naravnana, je zagotovil. Za leto 2023 je za investicije in investicijske transferje predvidenih nekaj več kot 2,4 milijarde evrov, največ v zgodovini Slovenije. V letu 2024 se bo ta številka znižala na 1,8 milijarde evrov. Če ne bi upoštevali investicij, bi prihodnje leto lahko beležili javnofinančni presežek, je dejal.
Z integralnimi sredstvi in s podporo različnih mehanizmov EU se krepijo predvsem zelene investicije in investicije na področju digitalizacije. Med prioritetami je izpostavil investicije v zdravstvo, raziskave in razvoj ter krepitev konkurenčnosti gospodarstva. Predlog sprememb proračuna za leto 2023 vsebuje tudi ukrepe za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo. V okviru proračunske rezerve je za te namene predvidenih 1,2 milijarde evrov in večina tega denarja bo po njegovih besedah namenjena za to, da bodo porabniki plačevali energijo po nižjih cenah, kot so na trgu.
Poudaril je, da ima vlada namen v celoti počrpati razpoložljiva sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020, za zdaj še v rezervi so načrtovana tudi že sredstva za izvajanje kohezijske politike tekočega programskega obdobja. Poleg črpanja sredstev iz tradicionalnih EU skladov je napovedal tudi intenzivno črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.
Pred poslanci odlok za zvišanje porabe države
Da bo lahko zvišala porabo, kot predvidevata proračuna za leti 2023 in 2024, je vlada v potrditev v DZ poslala tudi spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov javnih blagajn. Te so po besedah Saše Jazbec s finančnega ministrstva potrebne zaradi spremenjenih makroekonomskih okoliščin v času od zadnjih popravkov odloka lani jeseni.
Opozicija kritična, koalicija proračuna hvali
V opoziciji so do predloga proračunov za prihodnji dve leti pričakovano kritični. Opozarjajo predvsem na visoko rast odhodkov, ki bodo prihodnje leto najvišji doslej. Previsok se jim zdi tudi primanjkljaj. “Z višino planiranih odhodkov tokrat resnično podirate rekorde,” je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS). Najhuje pa se ji zdi, da državljani tega trošenja ne občutijo. “Ravno nasprotno, njihovo delo nameravate še obdavčiti,” je dejala in spomnila na predlog novele zakona o dohodnini, ki je tik pred potrditvijo v DZ in naj bi med drugim ustavila postopno zviševanje splošne olajšave do leta 2025. “Glede na draginjo bi morali pustiti manj obdavčene plače,” je pozvala poslanka SDS. Na najvišji obseg izdatkov v zgodovini Slovenije in na visok primanjkljaj je opozoril tudi Jernej Vrtovec (NSi). “Tako visokih izdatkov in takega primanjkljaja v zgodovini nismo imeli še nikoli,” je dejal. Ob tem je opozoril, da bo pokrivanje primanjkljaja z zadolževanjem dražje, kot je bilo doslej, saj so obrestne mere tudi zaradi boja proti inflaciji poskočile.
#related-news_1
V koalicijskih strankah proračuna za prihodnji dve leti hvalijo kot razvojna in pripravljena v dobrobit celotne Slovenije. Moniko Pekošak (Svoboda) sta predloga proračunov pozitivno presenetila in si po njenem mnenju zaslužita pohvalo. “Vladi je kljub zahrbtnim okoliščinam za skrbnike javnih financ uspelo pripraviti razvojna dokumenta,” je dejala in izrazila zadovoljstvo, da vsebujeta nujno potrebne ukrepe za blažitev posledic draginje. V SD se po besedah njihovega poslanca Soniboja Knežaka zavzemajo predvsem za vlaganja v ljudi ter v vse tisto, kar jim zagotavlja varnost in solidarnost. “Tega je v teh predlogih proračunskih aktov mnogo,” je dejal. Kljub visokim številkam pa si po njegovem mnenju ne moremo privoščiti luksuza in učinkovitosti dela vlade meriti zgolj skozi količino porabljenih ali zbranih milijonov. “Odločilen bo predvsem način, na katerega se bodo odgovorni odzivali na zdaj še neznane izzive in težave ljudi, gospodarstva, javnih sistemov in civilne družbe,” je dejal.
Milan Jakopovič (Levica) je spomnil, da je prejšnja vlada v državni blagajni pustila veliko obveznosti brez ustreznega kritja. Zdajšnja vlada poskuša iz tega potegniti najboljše, predvsem za ljudi, je zagotovil in menil, da je prav, da je v proračunih, predvsem za leto 2023, načrtovanih veliko novih in pomembnih investicij. “Če želimo krizo prebroditi in tudi iz nje iziti v boljši formi, bodo investicije osnovni predpogoj za to, da nam uspe,” je dejal. Proračuna bosta podprla tudi poslanca narodnosti. Za leto 2023 so sredstva za obe narodni skupnosti že skoraj v celoti zagotovljena, v kratkem naj bi bil podpisan tudi sporazum z vlado glede leta 2024, je povedal poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.
“Mislim, da je ekspanzivna fiskalna politika več kot na mestu,” je dejal Miha Kordiš (Levica). Ugotovil je, da smo se predolgo “spotikali na zgrešenih in uničujočih politikah varčevanja”, ter zavrnil kritike opozicije, da je obseg načrtovanih odhodkov previsok. Potrebna so sredstva za zdravstvo, stanovanja, domove za starejše, dolgotrajno oskrbo, boj s podnebnimi spremembami, je naštel.
Rado Gladek (SDS) je nasprotno menil, da je “proračun zelo loterijsko nastavljen”. Ob jasni informaciji, da nas čakajo težki časi, namreč v njem vidi preveč neznank. “Mislim, da bi moral biti proračun bolj primeren za trenutne čase oz. za čase, ki nas čakajo,” je dejal.
Zvonko Černač (SDS) bi si želel več denarja za bolj kakovostne storitve. Ali bomo pri tem silnih 16,7 milijarde evrov odhodkov dobili bolj kakovostno zdravstvo, krajše čakalne dobe, boljšo oskrbo starejših, je vprašal in si odgovoril kar sam: “Iz tega proračuna ni videti, da bomo deležni kaj boljših storitev.”
Za leto 2023 še dovoljeno odstopanje od fiskalnega pravila
Za leto 2023 je sicer načrtovano zvišanje odhodkov za 25 odstotkov na 16,69 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v državno blagajno steklo 13,38 milijarde evrov, kar je 13 odstotkov več, kot je predvideno zdaj. V letu 2024 naj bi se prihodki dodatno povečali na 13,79 milijarde evrov, odhodki pa znižali na 15,51 milijarde evrov.
Proračunski primanjkljaj se bo tako prihodnje leto povzpel na 3,3 milijarde evrov in se leto pozneje znižal na 1,7 milijarde evrov. Boštjančič je ob tem povedal, da je v skladu z odločitvijo Evropske komisije za leto 2023 še dovoljeno odstopanje od fiskalnega pravila, po prenehanju izjemnih okoliščin pa bo vlada pripravila celovito strategijo za srednjeročno uravnoteženost javnih financ, ki bo vključevala tudi postopno zniževanje primanjkljaja.
DZ se je seznanil še s predlogom zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024, v katerem sta med drugim zapisana zvišanje povprečnine za občine ter višina letnega dodatka upokojencem, ki bo izplačan v juniju. S tem je končal obravnavo proračunskih dokumentov, glasovanje pa je napovedano v sredo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje