Dva neuspešna poziva sodnega sveta: kdo bo nadomestil Đorđevića?

1717672675-Miodrag-Dordevic-1024x734.jpg
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO | Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević se bo moral ob koncu leta upokojiti zaradi starostne omejitve. Na dva javna poziva, ki ju je objavil sodni svet, se za zdaj ni prijavil še noben kandidat oziroma kandidatka za njegovega naslednika.

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević se bo moral konec letošnjega leta – torej še pred iztekom šestletnega mandata – upokojiti, saj bo dopolnil 70 let. Na čelo vrhovnega sodišča je bil imenovan konec januarja 2023. Zakon o sodniški službi namreč določa, da sodniku preneha sodniška služba po zakonu z upokojitvijo, vendar najpozneje, ko dopolni 70 let starosti.
Zaradi tega je sodni svet že v začetku februarja v uradnem listu objavil prvi javni poziv k vložitvi kandidatur za novega predsednika vrhovnega sodišča, vendar se takrat ni prijavil nihče. Zato je sodni svet v začetku marca javni poziv ponovil, minuli petek pa se je iztekel 30-dnevni rok za vložitev kandidatur.

Kot so za N1 sporočili s sodnega sveta, tudi na tokratni poziv – do vključno danes – ni prispela nobena kandidatura. Po besedah naših sogovornikov iz sodniških vrst bo v četrtek potekala seja sodnega sveta, na kateri se bodo uradno seznanili s prispelimi kandidaturami. "Če bo ugotovljeno, da na razpis ni prispela nobena kandidatura, bo sodni svet javni poziv ponovil," so sporočili s sodnega sveta.
Kot možno kandidatko za predsednico vrhovnega sodišča se je sicer omenjalo aktualno podpredsednico Marjeto Švab Širok, ki pa je po poročanju Dnevnika že ob nastopu položaja dejala, da je predsedniška funkcija ne zanima. Februarja je za omenjeni časnik dejala, da odločitve o morebitni kandidaturi še ni sprejela.

V preteklosti se je že večkrat zgodilo, da se na javni poziv sodnega sveta ni prijavil noben kandidat, tudi aktualni predsednik vrhovnega sodišča Đorđević se je prijavil šele na tretji objavljeni poziv in je bil tudi edini kandidat za ta položaj.

V Sloveniji je še najbolj odmeval primer zapleta pri iskanju novega predsednika vrhovnega sodišča, potem ko je Branku Masleši potekel mandat, na javne pozive pa se več mesecev ni prijavil nihče. Takrat je vodenje vrhovnega sodišča začasno prevzela podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto, ki je bila pet mesecev vršilka dolžnosti predsednika vrhovnega sodišča. Februarja 2017 je državni zbor na čelo vrhovnega sodišča nato imenoval Damijana Florjančiča.

Za položaj predsednika vrhovnega sodišča se lahko prijavijo vrhovni sodniki, ki so sodniško službo uspešno opravljali vsaj tri leta. "Predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije imenuje državni zbor na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja," piše v zakonu o sodiščih.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih