Dva obraza Slovenije ob vrhu Nata?

Pred enim od bolj prelomnih vrhov Nata v zadnjih letih je tudi v domači politiki vse več nemira. Medtem ko nam vladni viri neuradno potrjujejo, da se bo Slovenija strinjala s predlogom o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP (3,5+1,5 odstotka), iz koalicije prihajajo drugačni signali.

Tako manjši partnerici, SD in Levica, že javno pozivata, da mora Slovenija tak predlog na vrhu v Haagu zavrniti. Tudi iz Svobode in celo premierjevega kabineta je slišati opozorila, da Natov predlog zvišanja izdatkov še ni dokončno oblikovan.

Tudi domača obrambna resolucija, ki jo je prejšnji teden z 38 glasovi za in 6 proti sprejel državni zbor, v koaliciji ni dobila enotne podpore. Ta nezavezujoči dokument med drugim predvideva dvig obrambnih izdatkov Slovenije na dva odstotka še letos, do leta 2030 pa na tri odstotke.

Proti je glasovala poslanka Svobode Lena Grgurevič, še štirje poslanci Svobode so bili vzdržani, štirih na glasovanju ni bilo. Tudi v SD je bilo več vzdržanih, v Levici, ki predlaga tudi posvetovalni referendum o resoluciji, pa so bili proti.

Evropski poslanec Svobode in prejšnji obrambni minister Marjan Šarec je resolucijo v pogovoru za N1 označil za dober dokument, "ki odgovarja na vse izzive sedanjega časa". Vlado Roberta Goloba je pohvalil z besedami, da je za obrambni sistem "naredila ogromno".

Različnih mnenj znotraj lastne stranke in koalicije ni želel posebej komentirati, je pa pripomnil, "da bo treba včasih malo odpreti oči in videti, kaj se dejansko dogaja". Pa bi morali o resoluciji in dvigu obrambnih izdatkov na referendumu odločati volilci, ki sodeč po javnomnenjskih anketah dodatnim dvigom v večini niso naklonjeni?

Trije glasovi podpore resoluciji so sicer v državnem zboru prišli tudi iz Nove Slovenije. Njihov odhajajoči predsednik, evropski poslanec Matej Tonin, je podporo utemeljil z besedami, da gre za "korak v pravo smer". Zanje ključna dela resolucije sta takojšen dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka in razširitev strateške rezerve v Slovenski vojski na 30.000 pripadnikov.

Ob tem pa Šarčev predhodnik na mestu obrambnega ministra opozarja, da je v resoluciji še nekaj nedorečenosti in nejasnosti, zlasti kako se bo popolnjevala ta strateška rezerva. "Številka 30.000 je res zelo visoka in brez obveznega služenja vojaškega roka do nje ne bomo prišli," je dejal Tonin.

Tonin: Slovenija bo predlog o dvigu na pet odstotkov zagotovo podprla

Prvak NSi je prepričan, da bo Slovenija v sredo v Haagu zagotovo podprla predlog generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja, da bi članice zavezništva do leta 2032 izdatke za naložbe neposredno v obrambo zvišale na 3,5 odstotka BDP, še 1,5 odstotka BDP pa bi namenile za naložbe, povezane z obrambo. Ali bo rok res leto 2032 ali morda 2035 oziroma kakšno leto vmes, je sicer po informacijah N1 za zdaj še stvar pogajanj.

Kot pravi Tonin, bomo ob tem gledali dve predstavi Slovenije – eno za domačo in drugo za mednarodno javnost. "Slovenija tega dogovora ne bo blokirala in bo na povišanje izdatkov pristala, doma bomo pa od koalicijskih strank še naprej poslušali, da je to preveč, da to pomeni manj za zdravstvo, šolstvo in ostale stvari."

Kako je na to odgovoril Šarec, pa v spodnjem posnetku.

Oba evropska poslanca, ki sta se ob robu razprave v EP pred vrhom Nata oglašala iz Strasbourga, pa sta za konec ocenila še trenutne napete varnostne razmere v svetu: grozote v Gazi, obstreljevanje med Izraelom in Iranom, nepredvidljive poteze ameriškega predsednika Donalda Trumpa in dokaj nevidno vlogo Evropske unije pri reševanju teh konfliktov.