Dvig obrambnih izdatkov deli SD: neizogibno dejstvo ali brezglavo oboroževanje?

Premier Robert Golob je v sobotnem intervjuju za N1 prvič podrobneje pojasnil svojo napoved, da bo Slovenija izdatke za obrambo povečala na dva odstotka BDP pred letom 2030. Razkril je, da razmišlja o tem, kako hitro je mogoče doseči "ta dva odstotka oziroma tudi kaj več", govori pa o treh dimenzijah – o obrambi, varnosti in odpornosti.
Povedal je, da bo vlada načrt povečanja izdatkov za obrambo in varnost, ki bo po dostopnih informacijah vreden vsaj okoli 320 milijonov evrov, pripravila do konca aprila, ko ga bo tudi poslala v državni zbor. Koalicijske partnerje pa je premier Golob v intervjuju za N1 potolažil z besedami, da zaradi povečanja teh izdatkov ne načrtuje rezov v obstoječe pravice, "sploh pa ne v socialo".

To zadnje je denimo skrbelo tudi Socialne demokrate, ki so po naših informacijah znotraj stranke že sprožili živahno razpravo. A tako kot Levica, ki medtem ostro nasprotuje kakršnemukoli dodatnemu oboroževanju, ne pa tudi t. i. dvojni uporabi, tudi v SD še čakajo na podrobnejše informacije o načrtu slovenskega dviga izdatkov za obrambo in varnost.

Nemec: Brezglavo oboroževanje Evropi ne prinaša več varnosti

"V tem trenutku je ključni izziv financiranje obrambe. To postaja tema številka ena na svetovni ravni in Slovenija se ji ne bo mogla izogniti," je v sobotnem intervjuju za Večer dejal predsednik SD Matjaž Han. A po besedah naših sogovornikov iz SD druga največja vladna stranka o tem še nima jasno izoblikovanega stališča.
Mnenja znotraj stranke so za zdaj po informacijah N1 še precej različna. Evropski poslanec SD Matjaž Nemec denimo na zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu v sredo ni podprl resolucije s podporo načrtu predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen za ponovno oboroževanje Evrope in večje obrambne izdatke. Na glasovanju je bil vzdržan.

Kot nam je pojasnil Nemec, so se njegovi pomisleki nanašali tudi na dvig obrambnih izdatkov. "Brezglavo in rokohitrsko ponovno oboroževanje, brez ustreznih investicij v ostale vidike varnosti, kot so socialna, ekonomska, stanovanjska, zdravstvena in okoljska varnost, Evropi ne prinaša več varnosti, ampak v prvi vrsti krepi vojaški industrijski obrat," je dejal. 

Ob tem je bil kritičen, da EU pri vprašanju varnosti svoje adute stavi predvsem na orožje. "Tako obsežno oboroževanje, h kateremu pozivajo Ursula von der Leyen in nekateri evropski voditelji, skorajda nujno pomeni tudi ponovno obvezno služenje vojaškega roka, pa tudi krčenje sredstev, denimo pri koheziji in socialnih programih. S tem se ne morem strinjati – ne brez široke javne razprave ter široke javne podpore," je povedal Nemec.

Jelušič: Opravičila za lastno obrambno nemoč nimamo več

Med vidnimi člani SD, ki menijo, da se Slovenija dvigu obrambnih izdatkov ne bo mogla izogniti, pa je nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelušič. "V tej vsesplošni oboroževalni histeriji nobena država ne bo več prenašala dejstva, da Slovenija kot članica Nata in EU ni sposobna braniti svojega ozemlja.

Pred desetletjem in več so nam to opravičili, ker smo s Slovensko vojsko obsežno sodelovali v mednarodnih operacijah in misijah," meni Ljubica Jelušič.

Kot je poudarila, izgovorov za lastno obrambno nemoč zdaj nimamo več. "Pri Sloveniji ne gre za to, da bi se skupaj z EU ponovno oboroževala. Slovenija je pravzaprav neoborožena oziroma z vidika bojnih zmogljivosti država z nedograjeno obrambo," je dejala Ljubica Jelušič, ki je bila na čelu ministrstva za obrambo v času vlade Boruta Pahorja.

"Treba se bo pogovarjati tudi o pridobivanju kadra za Slovensko vojsko"

Ljubica Jelušič je še poudarila, da bi bilo po njeni oceni treba svež denar za obrambo investirati v raziskave in razvoj za lastno obrambno industrijo in obrambno sposobnost, za povečanje celovite odpornosti družbe na področju varnostne kulture, v zaščito ključne infrastrukture, v obnovo in dograditev zaklonišč, v protizračno obrambo, obrambo pred brezpilotnimi letali, v odpornost proti dezinformacijam in v informacijsko ter prehransko varnost.

To njeno mnenje pomembno sovpada z mnenjem predsednika vlade, kot ga je pojasnil v sobotnem intervjuju za N1. 

V primeru dokupovanja oborožitvenih sistemov, ki presegajo že načrtovane nakupe, pa bi po oceni Ljubice Jelušič morali zvišati tudi obrambne izdatke za osebje in operativno delovanje: "To pomeni, da bi bilo treba povečati število ljudi (ne glede na spol), ki bi bili usposobljeni za rokovanje z orožjem. Ne bi želela strašiti z obnovo vojaške obveznosti, vendar pa se je treba v političnih krogih nujno začeti dogovarjati o novih oblikah pridobivanja kadra za Slovensko vojsko."

Volilci SD najmanj naklonjeni dvigu obrambnih izdatkov

Ko pa gre za pričakovan dvig spodnje meje obrambnih izdatkov na vsaj tri odstotke BDP, kar se pričakuje na junijskem vrhu Nata v Haagu, pa nekdanja obrambna ministrica opozarja, da toliko denarja z danes na jutri ni mogoče porabiti razumno.

"Obrambna industrija v EU nima na zalogi toliko izdelkov, da bi jih lahko vse države pokupile za zahtevano povečanje obrambnih izdatkov. Edino tržišče, na katerem je izdelkov še dovolj, je ameriško," je dejala.

Ideje, da bi z vlaganji v obrambo okrepili domačo obrambno industrijo in zagotovili, da čim več tega denarja ostane v Sloveniji, so vse bolj glasna tudi na domačem političnem parketu. Ne le da v SDH razmišljajo o novem slovenskem orožarskem podjetju, pobudo, da bi država povečala lastništvo v družbah skupine Sij na Ravnah na Koroškem in da bi tam lahko okrepila svojo vojaško industrijo, je prejšnji teden na vlado naslovil vodja poslanske skupine SD Jani Prednik.

Da je Prednikova pobuda upravičena, meni tudi Han, ki je sicer poudaril, da je zagovornik miru in da nasprotuje orožju. Zadnja javnomnenjska anketa Mediane za Delo pa je medtem pokazala, da volilci SD dvigu obrambnih izdatkov nasprotujejo še bolj kot volilci Levice.

Kako bo to vplivalo na stališče Socialnih demokratov o dvigu obrambnih izdatkov, še ni jasno, Han pa že zdaj opozarja, da bo treba dobro premisliti, od kod bo država vzela dodaten denar za obrambo. Je pa poudaril, da bi bilo neodgovorno, če bi zaradi tega razpadla koalicija. "Ljudje tega ne bi dobro sprejeli," je še poudaril v pogovoru za Večer.

Poglejte tudi odmeven intervju s predsednikom vlade Robertom Golobom