Menu Item
O priporočilu opozicijskih strank, naj dvig plač v socialnem varstvu ne bremeni oskrbovancev domov za starejše občane, bo jutri odločal parlamentarni odbor za delo. Ker imata koalicija in opozicija v njem enako število poslancev, so v KUL pričakovali, da bo sprejem predloga omogočil poslanec stranke upokojencev Branko Simonovič. A tega na seji ne bo. Kljub temu verjame, da se bo zadeva razpletla v dobro oskrbovancev domov.
Odbor za delo, družino in socialne zadeve bo na jutrišnji seji obravnaval priporočilo opozicijskih strank KUL, naj vlada manjkajočih 16 milijonov evrov za dvig plač zaposlenim v socialnem varstvu poišče v proračunu in da naj torej tega bremena ne prenaša na oskrbovance domov za starejše občane.
“Neprimerno, nepravično in socialno neobčutljivo je, da se strošek dviga plač najslabše plačanih delavcev v socialnem varstvu preloži na ramena oskrbovancev,” poudarjajo v Levici, katere poslanci so se prvi podpisali pod zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora, ki bo 8. decembra.
Od razpleta jutrišnje seje odbora pa bo odvisno, ali bodo poslanci na parlamentarni seji o predlogu, s katerim bi skušali preprečiti dvig oskrbnin, sploh glasovali. Če bo namreč odbor glasoval proti pobudi, bo na seji parlamenta o njej opravljena zgolj razprava.
V odboru za delo sicer sedi osem poslancev koalicije, enako število pa jih imajo skupaj LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezana poslanska skupina. Jeziček na tehtnici bi bil torej član odbora iz vrst Desusa Branko Simonovič. Poslanci Levice so izrazili pričakovanje, da se bo Simonovič tokrat postavil na stran opozicije, saj da predstavnik upokojenske stranke ne bi smel glasovati za povečanje bremen oskrbovancev v domovih.
A nam je Simonovič danes zvečer povedal, da ga zaradi zdravstvenih težav na jutrišnji seji odbora ne bo in da ga na njej ne bo nadomestil nihče od drugih poslancev Desusa. Kljub temu pa verjame, da se bo našla rešitev, ki ne bo povzročila dviga oskrbnin za oskrbovance domov za starejše občane. “Poslanke in poslanci smo tu zaradi ljudi in ne zaradi pripadnosti takšni ali drugačni opciji,” je za N1 dejal Simonovič.
Vlada je sredi novembra s predstavniki sindikatov in socialnega varstva podpisala dogovor o nujnih ukrepih na področju plač zdravstvenih delavcev in aneksa h kolektivnima pogodbama.
Finančne posledice dviga plač za področje socialnega varstva so bile ocenjene na 37 milijonov evrov. Sredstva za plačne spremembe, ki zadevajo okoli 35.000 ljudi na približno 200 delovnih mestih, pa niso v celoti zagotovljena iz proračuna in iz zdravstvene blagajne.
Ministrstvo za delo trdi, da bo 17 milijonov prispevala zdravstvena blagajna, 4,2 milijona pa državni proračun. Preostanek denarja, torej slabih 16 milijonov evrov, bodo morali zavodi pokriti sami. Pristojni minister Janez Cigler Kralj napoveduje, da se bodo cene oskrbe dvignile v povprečju za 5,6 odstotka. Po njegovih besedah so izčrpali vse možnosti in drugega načina za dvig plač v socialnem varstvu ni.
Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič je v preteklih dneh izpostavila, da v okviru pogajanj o tem nikoli ni bilo govora ter da se sindikat s tem ni strinjal. Dvigu oskrbnin na račun višanja plač nasprotujejo tudi v Sindikatu upokojencev Slovenije in Skupnosti socialnih zavodov.
Povprečna višina osnovne mesečne oskrbe v domovih za starejše trenutno znaša 680 evrov. Sodeč po podatkih statističnega urada je med 254.000 osebami, katerih dohodek je nižji od praga revščine, največ upokojencev. Prag tveganja revščine je leta 2020 znašal 739 evrov mesečno.
Občine na strani koalicije
Predlogu poslancev opozicijske KUL nasprotujejo v Združenju občin Slovenije (ZOS).
Poudarjajo, da je dvig plač zaposlenim nujno potreben. Ob tem dodajajo, da 100. člen Zakona o socialnem varstvu določa, da pristojni center za socialno delo samostojno odloča o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve oskrbnin.
V primeru, da zaprositelj ne zmore plačila celotnega stroška oskrbe, mu pri tem pomaga občina, v kateri ima upravičenec stalno prebivališče. Pri tem se preučuje vsak primer posebej, navajajo v ZOS.
“Občine so po zakonu zavezane (so)financirati stanovalce v socialnovarstvenih zavodih, vedno, ko je plačevanje oskrbnin zanje prekomerna finančna obremenitev. Za vsakega petega stanovalca DSO oskrbnine že posredno financirajo iz državnega proračuna. Višje oskrbnine bodo torej za razliko bremenile občine, ne stanovalcev,” še dodajajo v ZOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje