Po neuspehu na DVK v Srebrni niti še niso rekli zadnje

Ugovor združenja so zavrgli tudi, ker ga lahko vloži le posamezna volivka ali volivec, je po sprejeti odločitvi DVK novinarjem povedal predsednik DVK Peter Golob.

Prav tako je DVK po njegovih besedah zavrgla še en ugovor Srebrne niti in več posameznikov, kot razlog za zavrženje pa navedla, da je na DVK prispel po poteku roka.

V združenju so ob vložitvi ugovora opozorili, da so v referendumski kampanji sodelovale Katoliška cerkev in zdravniške organizacije, ki se niso registrirale kot organizator kampanje, kar je sicer po zakonu o volilni in referendumski kampanji obvezno.

Poleg tega so po njihovem mnenju nasprotniki zakona z neresnicami izkrivljali dejansko stanje, kar je po njihovi oceni vplivalo na referendumski izid. Predlagali so, da se referendum razveljavi in izvede ponovno glasovanje.

Po neuradnih podatkih N1 naj bi za to, da se ugovor zavrže, glasovali štirje člani DVK, proti pa sta bila dva.

Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi, ki je bil spremenjen marca 2024, določa, da lahko vsak volivec v 10 dneh po izvedbi referenduma vloži ugovor pri DVK, in sicer zaradi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov, nepravilnosti v kampanji ali nepravilnosti, ki so v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka. Zoper sklep DVK je mogoče vložiti tožbo na vrhovno sodišče.

Pleterski: Odločitev o nepristojnosti DVK ni bila soglasna

Andrej Pleterski iz združenja Srebrna nit je po zavrnitvi ugovora za N1 dejal, da očitno v združenju niso bili dovolj pozorni na datum vložitve ugovora, in sicer, da velja datum prejema ugovora, ne pa datum oddaje ugovora. Po njegovem mnenju bi sicer ugovor moral veljati, a sprejemajo lastno napako.

"Zdi se mi pa nenavadno, da če zakon, ki opisuje postopek ugovora, predvideva, da se ugovor vloži pri DVK, in se nato ta DVK razglasi za nepristojno. Kajti če bi zakonodajalec mislil, predvideval in sklepal, da DVK ni pristojna za sprejemanje takšnih odločitev, potem si predstavljam, da ne bi predpisal, da je treba ugovor vložiti pri DVK," je navedel.

Pleterski je ob tem izpostavil tudi to, da odločitev o zavržbi ugovora ni bila sprejeta soglasno. "Bilo je večinsko mnenje, da je komisija nepristojna, manjšina pa je menila, da je pristojna. Vse skupaj pa je očitno odvisno od tega, kako interpretiramo eno vejico v 51. členu zakona," je dodal.

Na vprašanje, kakšne korake bodo v združenju Srebrna nit ubrali v prihodnje glede zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, je Pleterski odgovoril, da nameravajo najprej izčrpati vse pravne možnosti, med drugim tudi pritožbo na Vrhovno sodišče.

Biščak: Vsebinska odločitev DVK bi lahko sprožila politični vihar

"Ta pritožba zdaj ni bila zavrnjena vsem tistim, ki smo ugovarjali – možnost še ima Bogdan Biščak, ki mu bomo pri tem pomagali. Dokler ta pot ne bo izčrpana, o drugih možnostih še ne bomo razmišljali," je poudaril Andrej Pleterski.

Biščak je v odzivu za N1 poudaril, da ga je odločitev DVK "izjemno negativno presenetila", saj je zakon povsem jasen, da se ugovor zaradi nepravilnosti v referendumski kampanji vloži na DVK, komisija pa se mora po zakonski določbi do vseh ugovorov tudi opredeliti.

"Ko sem razmišljal, se mi zdi, da je do takšne odločitve prišlo, ker so se zavedali, da je naš ugovor utemeljen in ker bi morebitna vsebinska odločitev lahko sprožila politični vihar. Zato so zadevo raje predali vrhovnemu sodišču," je dodal Biščak.

Vrhovno sodišče bo tako odločalo zgolj o njegovi pritožbi, o ugovoru združenja Srebrna nit pa ne, saj so ugovor na DVK vložili prepozno.