Spopad z visokimi cenami: kdo si lahko obeta draginjski dodatek?

Predlog zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najranljivejše skupine prebivalstva predvideva izplačilo dodatka prejemnikom denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka ter posebej ranljivim invalidom, v prihodnje pa bodo lahko zanj zaprosile tudi druge osebe ali gospodinjstva pod določenim pragom dohodkov.
Dodatek za prejemnike denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka in socialno šibke invalide je predlagan v višini 200 evrov, ustrezno povečan bo glede na število staršev in otrok za gospodinjstva z več člani. V primeru veččlanske družine se bo denarna pomoč v socialno ogroženih gospodinjstvih seštevala. V dvočlanskih gospodinjstvih bosta člana tako denimo upravičena do 314 evrov, če imata otroka, bosta prejela še dodatnih 118 evrov pomoči oz. polovico tega, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo.

Dodatek bo upravičencu izplačan samo enkrat, za izplačilo ne bo treba vložiti vloge. Celotna vrednost te oblike pomoči je predvidena v višini 41 milijonov evrov, letos bodo izplačali 28 milijonov, prihodnje leto pa ostalo. "Pomembno je, da bomo med razdeljevanjem pomoči od 1. novembra do 31. marca prihodnje leto v sisteme socialne varnosti povabili vse, ki so do socialne pomoči upravičeni, a jih ne prejemajo. Analize kažejo, da so to v prvi vrsti ljudje, ki živijo sami in so starejši od 65 let. V dobršnem delu primerov so to ženske, številne niti ne vedo, da jim pripada denarna socialna pomoč ali varstveni dodatek," je pred časom pojasnil minister za delo Luka Mesec. 

Socialno ogrožena gospodinjstva so tista, v katerih živijo upravičenci do denarne socialne pomoči in varstvenih dodatkov. Teh je v Sloveniji 63.000.

Drug sklop pomoči je namenjen invalidom. Naslavlja tiste, ki so upravičeni do invalidnega nadomestila, takšnih je 7.400. "Vsak bo prejel po 200 evrov. "Če invalid živi tudi v socialno ogroženem gospodinjstvu, bo prejel dodatke, ki mu pripadajo kot članu socialno ogroženega gospodinjstva, in hkrati 200-evrsko invalidsko nadomestilo," je povedal Mesec.

Kakšna bo pomoč gospodarstvu?

DZ bo danes odločal tudi o predlogu zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, ki predstavlja prvi sveženj pomoči za podjetja zaradi energetske draginje. Do sredine marca prihodnje leto bo po predlogu izplačanih za 40 milijonov evrov nepovratne pomoči za stroške v drugi polovici tega leta.

Po predlogu, ki je usklajen s trenutno razrahljanimi pravili o državnih pomočeh v EU, bo država gospodarstvu pomagala s subvencioniranjem najmanj 30 odstotkov energetskih stroškov, če so cene energije letos zrasle vsaj za dvakratnik povprečja cen v preteklem letu.

Bodo pa glede na vloženo dopolnilo koalicije - potem ko so vključitev kmetijstva na ponedeljkovi seji odbora DZ predlagali v NSi in ko so pripravljalci kompromisno rešitev uskladili s kmetijskim ministrstvom - med upravičenci tudi subjekti, ki opravljajo določene dejavnosti v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva ali akvakulture.
Ker bodo po pričakovanjih podjetja v 2023 soočena še s precej večjimi težavami zaradi visokih cen energije, vlada za naslednje tedne napoveduje nove, finančno precej obsežnejše ukrepe.

V poletju, ko se država spopada s številnimi naravnimi nesrečami, bodo poslanci potrjevali tudi predlog novele zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ureja proračunsko povračilo stroškov prostovoljnim gasilskim društvom in drugim nevladnim organizacijam, ki nastajajo ob sodelovanju na intervencijah, ko je zaradi obsega naravne nesreče aktiviran državni načrt zaščite in reševanja.

Obeta se podpora

Največ kritik na predlagani prvi paket pomoči, ki prihajajo iz opozicije, pravi, da je pomoč premajhna, vlada na drugi strani zatrjuje, da je to šele prvi, ne pa tudi zadnji paket pomoči v spopadu z vse večjo draginjo. Podporo predlogu zakona so sicer napovedale vse poslanske skupine. Pri tem v SDS predlagajo, da se pomoč nanaša na zvišanje cen vseh energentov, ne le elektrike in plina. V NSi pa predlagajo, da bi pomoč krila do 70 odstotkov stroškov ter da bi se subvencioniralo stroške, ki so nastali od 1. februarja.
Franc Rosec (SDS) je pojasnil, da so želeli z dopolnilom zajeti tudi tiste pravne in fizične osebe, ki uporabljajo energente, kot sta kurilno olje in lesna biomasa. Iva Dimic (NSi) je poudarila, da bo višanje cen energije zagotovo prizadelo močna kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo z namakalnimi sistemi, se ukvarjajo s pridelavo mesa, imajo žage ... Bojana Muršič (SD) je menila, da je zaradi izjemnosti razmer in njihovega vpliva na vse sektorje družbe razumljivo, da so se pojavili predlogi za širjenje obsega pomoči in obdobje upravičenosti. Dodala je, da je razprava o predlogu zakona, tudi že na odboru, pokazala, da lahko skupaj poiščejo najbolj optimalno rešitev bodisi za ta zakon ali za druge ukrepe.

Miha Kordiš (Levica) je ob predvideni višini pomoči - pred vključitvijo kmetijskega sektorja je bila ta ocenjena na skupno okoli 40 milijonov evrov - dejal, da gre za prvo pomoč, za obliž, podobno kot bo energetski dodatek za najbolj ranljiva gospodinjstva. Zavzel se je za to, da se v prihodnje ukrepe vnese določene varovalke za vračljivost javnih sredstev, ko podjetja to zmorejo, in glede prepovedi odpuščanja v primeru prejema pomoči.

Tomaž Lah (Svoboda) pa je zatrdil, da to zagotovo ni zadnji ukrep za pomoč gospodarstvu. Vlada je sicer omejena z začasnim kriznim okvirom Evropske komisije, jo pa čaka veliko dela, premišljevanja in tehtanja, da bo ob koriščenju orodij in pomoči, ki jih bo omogočala EU, snovala tudi svoje strateške, srednje- in dolgoročne ukrepe, ki bodo podjetjem pomagali premagati krizo, ohraniti konkurenčnost, delovna mesta in razvojne možnosti za zeleni in digitalni prehod, je poudaril.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.