Menu Item
Državni zbor je na današnji drugi izredni seji s 47 glasovi za in 27 proti sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki prinaša večjo zaščito preiskovancev. O noveli so poslanci danes le glasovali, saj so razpravo že opravili na izredni seji sredi maja, a takrat o njej niso odločali zaradi vložene zahteve NSi za razpis posvetovalnega referenduma.
Novelo zakona o parlamentarni preiskavi je v parlamentarni postopek vložila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, saj se je institut parlamentarne preiskave po njenih ugotovitvah spremenil v sredstvo za politično obračunavanje. Novelo so sprejeli po skrajšanem postopku.
Novela uvaja možnost za sprožitev naknadne ustavne presoje akta o parlamentarni preiskavi. Ustavno sodišče mora o tem odločiti v 30 dneh, do odločitve ustavnega sodišča pa se akt o odreditvi parlamentarne preiskave zadrži, določa novela.
Zakonske spremembe namreč prinašajo uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče. Ustavno sodišče mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno in v roku 60 dni.
Z dopolnilom Svobode pa so na majski seji sprejeli, da DZ v primeru vložene zahteve do odločitve ustavnega sodišča glede ustavnosti akta o parlamentarni preiskavi ne more imenovati preiskovalne komisije.
V NSi so nato 13. maja vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu novele zakona o parlamentarni preiskavi. Državni zbor je o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma odločal na seji 10. julija in sklenil, da se referenduma ne razpiše.
Klakočar Zupančič je danes v obrazložitvi glasu v imenu poslanske skupine dejala, da bodo poslanci Svobode glasovali za, saj se z novelo odpravljajo neustavnosti oziroma se uresničujejo tri odločbe ustavnega sodišča in priporočila evropske komisije o vladavini prava.
Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj pa je poudaril, da novela nikakor ne odpravlja nejasnosti in nepravilnosti iz ustavnih odločb, zato bodo glasovali proti. Meni, da je cilj novele preprečiti preiskavo domnevnih zlorab pri poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda. Meni še, da bi novela lahko ovirala možnost manjšinske parlamentarne preiskave.
V imenu SDS je poslanec Jože Tanko dejal, da bodo glasovali proti, ker so predlagatelji novelo vložili z namenom, da zaščitijo predsednika vlade Roberta Goloba, ker “skoraj v nobeni zadevi ne odpravlja pripomb iz odločb ustavnega sodišča” in ker se roki za odreditev parlamentarne preiskovalne komisije podaljšujejo vsaj za tri mesece, kar pomeni, da se bodo postopki zelo podaljšali in otežili. “Tudi zato, ker se zmanjšujejo pristojnosti državnega zbora in se ga postavlja v izrazito podrejen položaj do sodne veje oblasti,” je še povedal.
V SDS so sicer prejšnji teden napovedali možnost zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje