Menu Item
Ali je direktor Elektro energije Bojan Kumer neupravičeno dobil predkupno pravico pri nakupu službenega stanovanja Elektra Ljubljane v času, ko je tega vodil Andrej Ribič? Mu je Ribič stanovanje prodal brez soglasja nadzornikov, ki bi ga po statutu potreboval? Elektro Ljubljana pojasnjuje podrobnosti prodaje stanovanja iz leta 2016, zaradi katerega je novo vodstvo ovadilo nekdanjega predsednika uprave Andreja Ribiča.
Elektro Ljubljana je leta 2016, ko ga je vodil Andrej Ribič, službeno stanovanje na Adamičevi 18 v Šiški v Ljubljani prodal direktorju hčerinske družbe Elektro Energija Bojanu Kumerju. Novo vodstvo Elektra Ljubljana z Aleksandrom Zupančičem na čelu – ta je v distributersko družbo prišel iz kabineta Andreja Vizjaka – je Ribiča in pravnico v Elektru Ljubljana Martino Pohar ovadilo.
Ribiču, ki so ga nadzorniki novembra lani krivdno razrešili (potezo prereka na sodišču), zdaj pa je vodja volilnega štaba Gibanja Svoboda Roberta Goloba, očitajo zlorabo položaja. Tudi Martino Pohar naj bi pred kratkim po poročanju 24ur.com krivdno odpustili, ovadili pa so jo zaradi domnevne pomoči pri zlorabi položaja. Zaenkrat pravnica ostaja direktorica podjetja Gen-EL, ki je 50-odstotni lastnik Gen-I.
Kot smo pisali v članku Fotografije stanovanja, zaradi katerega je ovaden šef Golobovega volilnega štaba, je bila 19. septembra 2016 najprej izdelana cenitev, teden dni kasneje sta Ribič in Kumer podpisala najemno pogodbo, s katero je bila Kumerju dodeljena tudi predkupna pravica za stanovanje. 3. oktobra 2016, torej še dva tedna kasneje, pa sta Ribič in Kumer že podpisala kupoprodajno pogodbo. Iz uradnih podatkov izhaja, da je bil Kumer kot lastnik vpisan 13. decembra 2016, za stanovanje je plačal 85 tisoč evrov ali 1.500 evrov na kvadratni meter.
Tu omenimo, da tako Ribič kot Kumer podrobnosti posla zaradi odprtega predkazenskega postopka nista želela komentirati, Poharju pa smo vprašanja poslali na elektronsko pošto podjetja Gen EL.
Fiktivna pogodba, prenizka cena, prodaja brez soglasja?
V Elektru Ljubljana trdijo, da je bila najemna pogodba fiktivna in sklenjena “z izključnim namenom fiktivnemu najemniku Bojanu Kumru podeliti fiktivno predkupno pravico na predmetnem stanovanju”. Kumer je po njihovi oceni neupravičeno dobil predkupno pravico, ki jo je dva tedna kasneje tudi izkoristil. Cena naj bi bila prenizka glede na takratno tržno vrednost (v ovadbi je navedeno, da je ta 127 tisoč evrov), Ribič pa naj ne bi imel soglasja nadzornikov, ki ga je sicer potreboval za vsak posel nad 50 tisoč evrov.
S fotografij, ki jih ponovno objavljamo spodaj, ter tudi izjave nepremičninarke, ki je leta 2016 stanovanje ocenila na 85 tisoč evrov, je razvidno, da je šlo za stanovanje, potrebno popolne prenove.
Fotografije stanovanja, posnete v letu 2016:
Predkupna pravica le v pogodbah okoli leta 1992
V Elektru Ljubljana so nam pojasnili, da so poleg dotičnega stanovanja, ki je bilo prodano z neposredno prodajo in brez sodelovanja agencije, v istem letu prodali še štiri. Tri v Trbovljah in Litiji prek javne prodaje s pomočjo nepremičninske agencije, enega v Trbovljah pa z neposredno prodajo. V tej neposredni prodaji so dosegli višjo ceno, kot je bila dosežena za po kvadraturi primerljivo sosednje stanovanje prek javne agencijske prodaje. Prosili smo jih za posredovanje podatkov o ceni, cenitvah, naslovu, kvadraturi teh štirih stanovanj ter tudi prodajnih pogodb, a jih še vedno čakamo.
Na vprašanje, ali je običajno, da se v pogodbi o najemu določi predkupna pravica najemnika, so nam najprej odgovorili, da določba o predkupni pravici po zakonu ni obvezna sestavina najemne pogodbe. Na nadaljnje vprašanje, ali je Elektro Ljubljana takšno določbo vseeno praviloma vključevalo v pogodbe, pa so odgovorili, da so jo “imeli le prvotni najemniki službenih stanovanj, in sicer v najemnih pogodbah, ki so bile sklenjene okoli leta 1992”. Na vprašanje, ali je predhodnik Kumra, ki je stanovanje najemal, to pravico imel, niso odgovorili.
Potreboval bi soglasje nadzornikov
Eden od očitkov iz ovadbe je, da takratno vodstvo Elektra Ljubljana ni imelo sklepa nadzornega sveta, ki bi ga po navedbah v ovadbi moralo imeti za vse posle nad 50 tisoč evrov. Kot so nam pojasnili v Elektru, soglasja ni bilo ne za konkreten posel ne za morebitno obsežnejšo odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. “Predhodni sklep ne obstaja, niti ni bil predmet soglasja za prodajo paketa nepremičnin,” so zapisali.
Takrat je Elektro Ljubljana sicer prodajal tri stanovanja, ki so bila ravno tako prodana brez soglasja nadzornikov, a po navedbah sedanjega vodstva zanj niti ni bilo potrebe, saj so bila stanovanja prodana za manj kot 50 tisoč evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje