Energenti dol, cene ogrevanja pa vseeno gor. Kaj je v ozadju?

Slovenija 28. Okt 202316:59 4 komentarji
klimatska naprava ogrevanje
Foto: PROFIMEDIA

Analiza cen daljinske toplote, ki jo je pravkar objavila Agencija RS za energijo, kaže, da so kljub znižanju borznih cen zemeljskega plina v zadnjem letu v kar šestih od osmih največjih sistemov daljinske toplote cene za letošnji oktober višje kot v istem mesecu lani. Občutno višje so na Ravnah na Koroškem, v Mariboru in Velenju, kljub znižanju pa je še naprej visoka tudi cena v Trbovljah.

Agencija RS za energijo je objavila analizo cen v osmih največjih sistemih daljinskega ogrevanja po državi.

Lani smo imeli v Sloveniji sicer po podatkih agencije 111 distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja, ki so dobavljali toploto 99 tisoč gospodinjstvom. Osmerica, ki jih analizira agencija, pa oskrbuje tri četrtine, torej okoli 75 tisoč gospodinjstev.

Utežena povprečna maloprodajna cena toplote v teh osmih sistemih za oktober je bila 145,43 evra za megavatno uro (MWh), kar je 19,06 odstotka več kot oktobra lani oziroma 24,16 odstotka več kot oktobra 2021.

Kljub temu da je borzna cena zemeljskega plina, ki poganja večino sistemov proizvodnje daljinske toplote pri nas, občutno nižja kot lani, se torej to na ceni toplote ne pozna. Nasprotno, cena je marsikje višja kot lani.

Eden od razlogov je v tem, da cena vključuje tudi davek na dodano vrednost (DDV), ki ga je septembra lani vlada znižala na 9,5 odstotkov, letos pa je od 1. septembra dalje znova pri 22 odstotkih. Del dviga cen v letošnjem oktobru moramo torej pripisati umiku tega davčnega ukrepa, ki ga je vlada uvedla v energetski krizi.

Petrol močno podražil na Koroškem

Analiza največje zvišanje ugotavlja na Ravnah na Koroškem, kjer toploto dobavlja Petrol (koncesijsko pogodbo ima do leta 2032). Cena za oktober je za 90,5 odstotka višja kot oktobra lani in znaša 248,02 evra.

Močan dvig cen so spomladi že občutili mali poslovni odjemalci. Vlada je takrat namreč cene daljinske toplote za gospodinjstva še regulirala, za mala in srednja podjetja pa ne. Dnevnik je poročal, da se je cena variabilnega dela toplote podražila za štirikrat.

Občina Ravne na Koroškem si je prizadevala, da bi Petrol ceno spustil, saj so takrat cene plina na borzi že padale, a neuspešno. “Trenutno ceno opredeljujejo za koledarsko leto 2023, zato nas skrbijo tudi stroški prihodnje kurilne sezone,” je takrat dejal župan Tomaž Rožen.

Zdaj se cene – kot izhaja iz spodnje tabele – močno dvigujejo tudi za gospodinjstva. Cena variabilnega dela toplote (248,02 evra za MWh) je daleč najvišja med vsemi sistemi v primerjavi.

Podražitvi v Velenju in Mariboru

Višje cene se napovedujejo tudi v Velenju in v Mariboru. V velenjski občini, kjer tamkajšnje Komunalno podjetje Velenje gospodinjstva oskrbuje z odpadno toploto iz Termoelektrarne Šoštanj, bo kljub znatni podražitvi povprečna cena toplote med najnižjimi (nižja je samo v Celju). Občina pa ohranja lani uvedeni "energijsko toplotni dodatek", s katerim najbolj ogroženim gospodinjstvom prispeva 30 evrov mesečno za lažje pokrivanje stroška ogrevanja.

V Mariboru, kjer se je leta 2021 plin močno podražil, lani pa so imeli ugodno ceno zaradi celoletnega zakupa tega energenta, se letos cena toplote ponovno znatno dviguje, in sicer za 42,3 odstotka. V Mariboru imajo za kar 20 odstotkov višjo ceno toplote kot v Ljubljani.

V Trbovljah cene ostajajo visoke

Drugo najvišjo ceno toplote trenutno plačujejo prebivalci Trbovelj, kjer se po lanskem skoku letos cena toplote sicer znižuje za 15 odstotkov, a ostaja na visokih 219,03 evra za MWh.

Spomnimo, da je bila lani visoka cena posledica tega, da vodstvo komunale ni zakupilo zemeljskega plina. Žurnal24.si je nedavno poročal, da je prebivalec Trbovelj, ki ima 54 kvadratnih metrov veliko stanovanje, decembra lani za ogrevanje in toplo vodo plačal 278 evrov.

Tudi letos pa položnice ne bodo kaj dosti nižje. Direktor komunale Igor Glušič je po poročanju Žurnal24. si dejal, da je taka stroškovna cena ogrevanja. Poudaril je, da od države še niso dobili povračila za lanske omejene cene energentov (razliko med regulirano in stroškovno ceno namreč krije država), kar v njihovem primeru pomeni okoli 450 tisoč evrov, ter da na dvig cen vpliva tudi ponoven dvig stopnje DDV.

Tudi v Trbovljah socialno ogroženim nudijo pomoči za kritje visokih stroškov ogrevanja.

Bo po novem letu bolje?

Vlada pa je nedavno sprejela odločitev, da za prve mesece prihodnjega leta, torej med januarjem in aprilom, spremeni regulacijo cen plina za proizvodnjo daljinske toplote. Če je trenutno cena tega energenta za proizvodnjo toplote za gospodinjstva omejena na 73 evrov za MWh, bo v prvih štirih mesecih leta 2024 na 59,90 evra za MWh. To bo najverjetneje znižalo ceno toplote.

V prejšnji kurilni sezoni, med januarjem in aprilom, je sicer vlada regulirala tudi cene same daljinske toplote. Regulirana cena je bila 98,70 evra za MWH, kar je približno tretjino manj kot znaša trenutna povprečna cena toplote. Dobavitelji toplote tudi letos pozivajo k regulaciji cen toplote v ogrevalni sezoni.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje