Menu Item
Evropsko sodišče za človekove pravice je pritrdilo pritožbi slovenskega kirurga Vinka Dolenca, da so mu bile kršene pravice do poštenega sojenja po evropski konvenciji o človekovih pravicah, ko je slovensko pravosodje priznalo sodbo izraelskega sodišča, po kateri bi moral Dolenc izraelskemu bolniku plačati več kot dva milijona evrov odškodnine.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodil, da bi slovenska sodišča morala bolj preučiti, ali je bil sodni proces v Izraelu proti slovenskemu zdravniku pošten, še posebej glede zbiranja dokazov, zlasti izpovedb ključnih prič, kot je na primer osebje v bolnišnici ali slovenski pravni strokovnjak, piše v danes objavljeni razsodbi. Slovenija bo glede na razsodbo ESČP morala kirurgu Vinku Dolencu plačati 9.600 evrov nepremoženjske odškodnine in 6.000 evrov za povrnitev stroškov. ESČP pa dopušča tudi možnost določitve premoženjske škode, še piše v razsodbi sodišča.
Gre sicer za primer tožbe izraelskega državljana, ki mu je Dolenc leta 1992 v ljubljanskem kliničnem centru operiral možganski tumor. Po operaciji so se začeli zapleti, po katerih je pacient postal trajni invalid. Izraelec je v domovini proti Dolencu vložil tožbo zaradi zdravniške malomarnosti in jo v Tel Avivu leta 2006 tudi dobil. Izraelsko sodišče je pacientu prisodilo približno 2,3 milijona evrov odškodnine. Dolenc je nasprotoval temu, da bi imelo pristojnost v primeru izraelsko pravosodje, saj da je operiral v Sloveniji in bi moralo sojenje zato potekati v skladu s slovenskim pravnim redom. Zavrnil je pričanje preko videopovezave in zahteval, da njega in njegove priče zaslišijo pred slovenskim sodiščem.
Izraelsko sodišče je leta 2003 zaprosilo slovensko pravosodje za pomoč pri zaslišanju prič, a je leto kasneje zahtevo umaknilo, ker da ni bilo napredka v postopku in bi bila kršena pravica tožnika do sojenja v razumnem roku. Dolenc je poleg tega leta 2004 umaknil tudi pooblastilo odvetniku v Izraelu. Izraelsko sodišče je nato sprejelo sodbo na podlagi izpovedb tožnikovih bratov ter strokovnih mnenj dveh nevrokirurgov; enega je predlagal tožnik, drugega pa Dolenc. Izključene pa so bile izpovedbe Dolenca ter zdravstvenega osebja, ki je skrbelo za tožnika v ljubljanskem UKC. Prav tako je bilo izključeno pričanje slovenskega pravnega strokovnjaka. Izraelsko sodišče je utemeljilo, da je do takega položaja prišlo zaradi ravnanj Dolenca, ki da je storil vse, da bi se izognil procesu v Izraelu.
Leta 2011 je izraelski tožnik zaprosil slovensko pravosodje za priznanje sodbe izraelskega sodišča. Slovenska sodišča so jo priznala; leta 2018 tudi slovensko vrhovno sodišče. Leto kasneje je pritožbo Dolenca zavrnilo tudi slovensko ustavno sodišče, nakar se je leta 2020 pritožil na ESČP v Strasbourgu. Sodišča v Sloveniji so zavrnila pritožbe kirurga, da mu v Izraelu ni bilo omogočeno pošteno sojenje, ker da je imel dovolj priložnosti za predstavitev dokazov v svojo obrambo, poleg tega pa da se je z umikom pooblastila odvetniku dejansko odpovedal pravici do obrambe. Sprejela so tudi utemeljitev izraelskega sodišča, da postopek v skladu s haaško konvencijo o zbiranju dokazov v tujini ni bil potreben.
ESČP je zdaj ugotovil, da bi slovenska sodišča morala pred priznanjem odločitve tujega sodišča preveriti, ali so bili spoštovani postopki poštenega sojenja v skladu z evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Sodišče v Strasbourgu je sicer pritrdilo izraelskemu, da slovenski kirurg ni predstavil dovolj utemeljenih razlogov, da se ni mogel osebno udeležiti sodnega procesa, glede zaslišanja prič pa bi morali obveljati postopki po omenjeni haaški konvenciji.
Izraelsko sodišče bi moralo storiti več pri slovenskih oblasteh za pridobitev teh izpovedb v skladu s postopki haaške konvencije in jih ne bi smelo kar tako odpraviti zaradi “nezadostnega napredka in pravice tožnika do poštenega sojenja”. Slovenska sodišča pa ne bi smela tega kar tako sprejeti, je odločil ESČP. Prav tako ESČP ni sprejel razlage, da se je Dolenc eksplicitno odpovedal pravici do obrambe, ker je umaknil pooblastilo odvetniku v Izraelu. Čeprav ni imenoval novega pravnega zastopnika, to ne pomeni, da sodišče ni imelo obveze izvesti procesa v skladu s temeljnimi načeli poštenega sojenja.
Slovenska sodišča so tako dala premalo teže posledicam dejstva, da ni prišlo do zaslišanja prič obrambe v skladu s haaško konvencijo o zbiranju dokazov v tujini. Ta pravica pa je temeljna komponenta načela poštenega sojenja in slovenska sodišča bi morala najprej preučiti, ali je bilo to spoštovano, preden so priznala sodbo izraelskega sodišča. Zato je prišlo do kršitve šestega člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o poštenem sojenju, je utemeljil ESČP.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje