EU uvedla sankcije proti Iranu zaradi smrti Mahse Amini

Slovenija 17. Okt 202214:58 > 16:284 komentarji
Foto: Bing Guan/REUTERS

Zunanji ministri članic EU so danes potrdili vzpostavitev misije urjenja ukrajinskih vojakov. Namen misije, ki bo sprva trajala dve leti, je okrepiti zmogljivosti ukrajinskih oboroženih sil, da se bodo lahko še naprej učinkovito branile pred rusko agresijo, so sporočili s Sveta EU. Pri izvajanju misije bo verjetno sodelovala tudi Slovenija. Zunanji ministri EU so se danes dogovorili tudi o uvedbi sankcij proti Iranu zaradi smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju in nasilnega zatrtja protestov, ki so izbruhnili po njeni smrti. Na seznam sankcioniranih so dodali 11 posameznikov in štiri pravne osebe.

“Danes krepimo podporo Ukrajini v obrambi pred rusko nezakonito agresijo. Misija bo urila ukrajinske oborožene sile, da bodo lahko nadaljevale svoj pogumen boj. Ne gre samo za misijo urjenja, ampak za jasen dokaz, da bo EU Ukrajini stala ob strani, dokler bo treba,” je ob tem povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Misija, imenovana EUMAM Ukrajina, bo nudila urjenje tako na ravni posameznikov kot tudi enot do ravni brigade. Uriti nameravajo tudi posebne enote. Obenem bo zagotavljala usklajevanje aktivnosti držav članic, ki že usposabljajo ukrajinske vojake. Odprta bo tudi za sodelovanje tretjih držav.

Delovala bo na ozemlju EU. Kot je že pred današnjim zasedanjem zunanjih ministrov povedal Borrell, bo urjenje potekalo v ukrajinskih sosedah, med drugim na Poljskem. Operativni sedež misije bo na sedežu Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) v Bruslju, kar bo omogočalo usklajevanje na strateški ravni. Vodil jo bo direktor vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje v okviru EEAS, francoski viceadmiral Herve Blejean.

Mandat misije, za katero je zaprosila Ukrajina, bo sprva trajal dve leti, namenjenih pa ji bo 106,7 milijona evrov za skupne stroške. Vzpostavitev misije urjenja okoli 15.000 ukrajinskih vojakov in poveljnikov je že ob prihodu na zasedanje podprla tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Slovenija bo po neuradnih informacijah pri izvajanju misije verjetno tudi sodelovala. “Slovenija podpira odločen in enoten odziv EU na nezakonite priključitve okupiranih območij ter najostreje obsoja napade na Ukrajino, še posebej na civilno prebivalstvo,” je med drugim povedala ministrica Fajon. Poudarila je, da bo Slovenija še naprej pomagala Ukrajini, ki je naš glavni prejemnik pomoči.

Zunanji ministri EU so na zasedanju v Luxembourgu podprli tudi dodatno finančno podporo v višini 500 milijonov evrov evropskih sredstev za dobavo vojaške opreme Ukrajini. Skupaj bo tako podpora znašala že več kot tri milijarde evrov.

EU uvedla sankcije proti Iranu

Zunanji ministri EU so se danes dogovorili o uvedbi sankcij proti Iranu zaradi smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju in nasilnega zatrtja protestov, ki so izbruhnili po njeni smrti. Na seznam sankcioniranih so dodali 11 posameznikov in štiri pravne osebe, so sporočili iz Sveta EU.

Na seznam tistih, za katere velja zamrznitev premoženja v EU in prepoved potovanja v unijo, so dodali t. i. iransko moralno policijo in dva njena ključna posameznika – Mohameda Rostamija in Hadžahmada Mirzaeija. Ti so po mnenju EU odgovorni za smrt Amini v policijskem pridržanju.

Med sankcioniranimi je po novem tudi iranski minister za informacije in komunikacijske tehnologije Isa Zarepur, ki je po mnenju EU odgovoren za izključitev interneta v državi. Poleg tega pa so na seznamu še uprava za izvrševanje zakonodaje LEF ter njeni lokalni vodje zaradi njihove vloge v “brutalnem zatrtju protestov”, ki so izbruhnili po smrti Amini.

Jina Mahsa Amini
Jina Mahsa Amini. Jina je njeno kurdsko ime, ki ga iranski režim ne priznava. (foto: PROFIMEDIA)

Sankcije zaradi kršenja človekovih pravic v Iranu, ki so bile sicer sprejete že pred leti, poleg zamrznitve premoženja in prepovedi potovanj vključujejo tudi prepoved za državljane EU, da bi kaznovanim zagotavljali finančna sredstva. Obenem pa zajemajo tudi prepoved izvoza opreme, ki bi bila lahko uporabljena za represijo ali nadzorovanje telekomunikacij v Iranu. Na seznamu je zdaj skupno 97 posameznikov in osem pravnih oseb.

Evropska unija in države članice so ob tem obsodile nesorazmerno uporabo sile proti mirnim protestnikom. “To je neupravičeno in nesprejemljivo. Ljudje v Iranu in drugod imajo pravico do mirnega protestiranja, ki mora biti zagotovljena v vseh okoliščinah,” so zapisali na Svetu EU, v katerem so zastopane članice unije.

Od Irana pričakujejo takojšnjo ustavitev nasilnega zatiranja protestov, osvoboditev protestnikov, ki so bili pridržani, ter zagotovitev prostega pretoka informacij. Zahtevajo tudi neodvisno preiskavo smrti 22-letne Amini, krivci za njeno smrt pa morajo odgovarjati. Smrt 22-letne Iranke v policijskem priporu, ki so jo pridržali zaradi domnevno nepravilne nošnje hidžaba, je v Iranu sprožila množične proteste. V nasilnem zatiranju protestov s strani oblasti je umrlo več kot sto ljudi.

Borrell razburil z nediplomatskimi pripombami

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je v zadnjih dneh razburil z nediplomatskimi pripombami o različnih temah, od evropske varnosti, ruske jedrske grožnje do diplomatov unije. Španec se je danes v Luksemburgu izognil pojasnjevanju izjav, v Bruslju pa pravijo, da Borrell še uživa zaupanje predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen.

Borrell je ob nedavnem odprtju evropske diplomatske akademije na College of Europe v belgijskem Bruggeu skušal študentom povedati, kako pomembno je ohraniti Evropo varno. Evropo je pri tem primerjal z vrtom, preostanek sveta pa z džunglo, ki lahko preraste ta vrt. Vrtnarji bi morali po njegovih besedah za vrt skrbeti in tudi iti v džunglo. Njegove izjave so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na spletu naletele na plaz kritik, češ da oživljajo stereotipe iz časa kolonializma.

Vodja evropske diplomacije je prejšnji teden uporabil tudi neobičajno ostre besede glede ruske jedrske grožnje. Dejal je, da bo ruska vojska uničena, če bo Moskva v Ukrajini uporabila jedrsko orožje. Napadel pa je tudi lasten diplomatski zbor, ko je predstavnike EU po svetu označil za prepočasne in neučinkovite. “Zelo v redu sem, zakaj ne bi bil,” je danes pred srečanjem zunanjih ministrov EU v Luksemburgu v odgovoru na novinarsko vprašanje o svojih izjavah odgovoril 75-letni Borrell. “Vsak teden je zelo napet, zato občasno kaj izbruhne v javnosti,” je dodal.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar