Menu Item
Po enem telefonskem pogovoru Trumpa s Putinom minuli teden, ki je Evropo spravil v veliko negotovost in paniko, se ZDA in Rusija ne ustavljajo. Njihove delegacije danes v Riadu začenjajo pripravljalne pogovore o končanju vojne v Ukrajini. Kako bo vključena in koliko bo upoštevana Ukrajina, še ni jasno. Je pa jasno, da Evrope za pogajalsko mizo sploh ne bo, pa čeprav gre za vojno na evropskih tleh. "Povsem mogoče je, da se bosta Trump in Putin zmenila za praktično rešitev, ki ne bo pravična, ne trajna, a bremena te rešitve ne bodo nosile ZDA, pač pa ga bo nosila Evropa," za N1 pravi nekdanji slovenski premier in predsednik Borut Pahor. In dodaja: "Trump je s svojim načinom delovanja le pospešil neizogibno soočenje EU z odločitvijo, kako bo šla naprej." Vidi dve poti, a sta obe, kot pravi, tvegani.
Dva dni po zmagi Donalda Trumpa na lanskih volitvah so se v Budimpešti neformalno sešli voditelji držav članic EU. Vrnitev Trumpa, njegove protekcionistične politike, nepredvidljivosti in nekonvencionalnega vodenja svetovne supersile je zaznamovala razpravo.
Zdelo se je, da iz Budimpešte veje optimizem, da se je sicer že nevarno razdeljena in rigidna EU (le nekoliko) prebudila in da bo krepitev evropske odpornosti hitrejša in učinkovitejša. Zlasti na področju konkurenčnosti in obrambe.
En telefonski pogovor Evropo pahnil na rob pekla
Dobre tri mesece kasneje je en telefonski pogovor med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom Evropo pahnil na rob pekla. Izključevanje Evrope iz Trumpovega poskusa končanja vojne na evropskih tleh je sprožilo nič manj kot paniko, a se je evropska neenotnost celo v tako pomembnem trenutku znova razgalila v vsej svoji podobi. Za piko na i pa je bil še krizni sestanek v Parizu, v naglici sklican zaradi ameriškega izključevanja Evrope, izključujoč.
“Preveč se ukvarjamo z vsakodnevnimi nepredvidljivimi sporočili, ki prihajajo iz Bele hiše. Ukvarjati se moramo s seboj, s tem, kako se bomo poenotili in kako bomo bolj odporni,” je včeraj dejala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. “Če ne bo enotnosti v Evropi, se nam lahko zgodi, da ne bomo za mizo, ampak bomo glavna jed na mizi,” je bila ob tem še zaskrbljeno slikovita ministrica Fajon, ki je minuli konec tedna od blizu spremljala tudi “evropsko nočno moro”, kot je letošnjo Münchensko varnostno konferenco poimenoval njen odhajajoči predsednik Christoph Heusgen. Po vsem, kar je na konferenci videl in slišal, se je s položaja poslovil s cmokom v grlu in solzami v očeh.
Da se bo morala EU odločiti, ali bo “z velikimi sedela za mizo ali pa se bo znašla na njihovi mizi”, je že junija lani svaril ekonomist dr. Mojmir Mrak.
Kasneje je v intervjuju za Forbes Slovenija povedal tudi to: “EU bo v globalno spremenjenih razmerah morala delovati bolj enotno in z enim glasom. Ne le gospodarsko, ampak tudi politično in vojaško. Vem, da bo to težko, a je nujno, če bomo želeli sedeti za mizo velikih svetovnih igralcev. EU bo morala narediti korak naprej v smeri političnega združevanja. Jasno je, da to pomeni prenos dela suverenosti na nadnacionalno raven tudi na občutljivem področju zunanje politike. Razprava o tem nas čaka, verjetno pa bo o tem tudi odločitev treba sprejeti razmeroma hitro.”
Za Slovenijo, ki je majhna država z odprtim gospodarstvom, je “življenjskega pomena”, da EU ostane za mizo z velikimi, je še poudaril.
“Močne velesile z močnimi voditelji, EU pa šibka navznoter in navzven”
Da je Trump zelo dobro vedel, kako lahko še bolj ošibi EU, je v svojem odzivu na sklic izrednega vrha v Parizu, na katerega niso bili povabljeni vsi voditelji EU, dala vedeti tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Sporočila je namreč, da se je evropska enotnost postopoma krhala, Evropa pa je, kljub temu da je večina držav ostala podpornica Ukrajine, postala ranljiva. “Nova ameriška administracija se tega zaveda, sicer ne bi tako drzno napovedala, da bo mir v Ukrajini vzpostavila brez pomoči evropskih držav, tudi brez upoštevanja temeljnih načel mednarodnega prava o prijateljskih odnosih med državami in s partikularnimi transakcijami, ki bi lahko še bolj prizadele ukrajinski narod,” je dodala.
“Tukaj so ZDA z močnim voditeljem, Rusija z močnim voditeljem, pa Indija in Kitajska z močnima voditeljema. In EU s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki že zaradi institucionalnega okvira EU ne more biti močna voditeljica,” pa za N1 pove predsedničin predhodnik Borut Pahor, ki ocenjuje, da je EU “šibka navznoter in navzven”. “Končanje vojne v Ukrajini je samo eno od pomembnih vprašanj. Ni edino. In povsem mogoče je, da se bosta Trump in Putin zmenila za praktično rešitev, ki ne bo pravična, ne trajna, a bremena te rešitve ne bodo nosile ZDA, pač pa ga bo nosila Evropa,” pravi Pahor.
Naprej vodita le dve nasprotujoči si poti …
Trump je po Pahorjevi oceni s svojim načinom delovanja le pospešil sicer neizogibno soočenje EU z odločitvijo, kako bo šla naprej: “Kajti status quo bi bil zgolj še nazadovanje.” Kot dve možni poti vidi bodisi še tesnejšo povezanost EU, ki jo je omenjal tudi profesor Mrak, bodisi to, kar zagovarjajo suverenisti: torej EU kot skupnost še bolj suverenih držav.
“Obe poti nosita določena tveganja,” pravi Pahor, a ocenjuje, da je tveganj pri suverenističnem pristopu več. “Kajti nobena od držav EU ni tako velika in tako močna, da bi lahko sama enakopravno sodelovala za mizo s svetovnimi velesilami.” Še bolj povezana EU pa bi med drugim pomenila velik prenos pristojnosti na nadnacionalno raven, skupne politike, tudi varnostno in fiskalno, EU pa bi imela na volitvah izvoljenega predsednika, svojo vlado in parlament z bistveno več pristojnostmi od sedanjega Evropskega parlamenta.
“Namesto vladavine prava se namreč na mednarodni parket vrača geopolitika. Svet se razdeljuje na interesne sfere. In v teh okoliščinah bo tudi EU morala najti svoje interesno področje,” še ocenjuje Pahor.
POSEBNI VIDEO: Kaj se nam lahko zgodi, če …
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje