Menu Item
Obisk menjalnic pred dopustom skozi leta počasi izumira, novo prelomnico za panogo pa čaka prihodnje leto. S 1. januarjem v evroobmočje vstopa tudi Hrvaška, menjava kun je za mnoge menjalnice predstavljala več kot polovico prometa.
V Sloveniji so časi, ko so bili kioski z menjalnicami pogosti tudi v mestnih središčih, minili s prevzemom evra v začetku leta 2007. Od takrat so nekatere obstale le še ob mejnih prehodih s Hrvaško, kjer so turisti največkrat menjavali evre v hrvaške kune, kar pa bo kmalu preteklost. Letošnji poletni dopust pri naših južnih sosedih bo zadnji, ko boste morali pred odhodom še razmišljati o menjavi denarja. Bruselj je namreč julija odločil, da bo Hrvaška s 1. januarjem prihodnje leto prevzela evro, fiksni menjalni tečaj pa bo znašal 7,5345 kune za en evro.
Število menjalnic po Sloveniji se zmanjšuje že od leta 1995, ko pa smo prevzeli evro, se je hitrost zapiranja poslovalnic še pospešila. Med letoma 2006 in 2007 se je število menjalnic skoraj prepolovilo. V začetku leta 2007 je imelo dovoljenje za opravljanje menjalniških poslov 76 pogodbenih menjalcev, leto pred tem pa 132. Danes ima dovoljenje za menjalniške posle le še 15 menjalcev na 19 menjalnih mestih, večinoma blizu meje s Hrvaško. “Po vstopu Slovenije v evrsko območje se je bistveno zmanjšalo povpraševanj po storitvah gotovinske menjave valut in posledično tudi število menjalcev,” za N1 odgovarjajo v Banki Slovenije.
Menjava iz tolarja v evro predstavljala skoraj 70-odstotkov prometa
Tudi sicer na podlagi poročil menjalcev opažajo konstanten upad obsega menjalniškega poslovanja. Obisk menjalnic se je ob uvedbi evra zmanjšal tudi zaradi razvoja drugih plačnih sredstev. Marsikdo zdaj posluje skoraj izključno s karticami, mnogi pa se za menjavo valute odločijo tudi kar v menjalnicah v državi, kjer nato preživijo dopust. Ob tem pa so svoje dodali še bankomati, kjer je prav tako mogoče dvigniti lokalno valuto. Specializirane menjalnice so skoraj povsem izginile iz mest, saj se mnogi po menjavo denarja odpravijo tudi kar v banko. “V preteklih dveh letih je bil povečan upad obsega menjalniškega poslovanja po naši oceni predvsem posledica omejitev potovanj zaradi širjenja koronavirusa,” še pravijo v Banki Slovenije.
Tretja sprememba, odkar so vstopili na trg
Za mariborsko menjalnico Insa je ukinitev hrvaških kun tretja velika sprememba, odkar so leta 1991 vstopili na menjalniški trg. “Najprej je evro nadomestil marke in šilinge, nato slovenske tolarje. Na vsako spremembo smo se prilagodili in izpad dohodka vsaj delno nadomestili z drugimi dejavnostmi. V naši poslovalnici v Europarku že kar nekaj časa izdelujemo tudi priponke, magnete in fotokopiramo,” razlaga direktor Branko Potočnik. Če bi se ukvarjali izključno z menjalništvom, ukinitve hrvaških kun ne bi preživeli.
“Menjalnico bomo ohranili, saj ob kunah poslujemo še z ameriškimi, avstralskimi in kanadskimi dolarji, švicarskimi franki, bosanskimi markami, srbskimi dinarji, poljskimi zloti, madžarskimi forinti, norveškimi kronami in drugimi,” pojasnjuje Potočnik, ki se ukvarja tudi s posredništvom pri prodaji nepremičnin.
Prevladovala menjava iz kun v evre
Ko je Slovenija prevzela evro, je menjalnicam promet upadel za več kot polovico, saj je menjava iz tolarja v evro predstavljala v povprečju skoraj 70-odstotkov prometa posamezne menjalnice. Podoben padec si lahko menjalnice, kar jih je še ostalo, obetajo 1. januarja prihodnje leto. V lanskem letu je odkup in prodaja hrvaške kune predstavljala 77-odstotkov menjav menjalcev.
“Iz navedenih podatkov je moč sklepati, da se bo, ko Hrvaška prevzame evro, obseg menjalniškega poslovanja pri menjalcih bistveno zmanjšal. Posledično ocenjujemo, da se bo z uvedbo evra na Hrvaškem bistveno zmanjšalo tudi število menjalcev,” napovedujejo v Banki Slovenije.
Redko kdo se ukvarja izključno z menjalništvom
Ob slovenskem prevzemu so številni menjalci zaprli svoja vrata, nekateri pa so ob menjavi denarja začeli ponujati še druge storitve. Tako glavna dejavnost večine menjalcev ni menjalništvo, ampak hotelirstvo, trgovina, gostinstvo in frizerstvo.
Podobnega scenarija, kot se je pred 15 leti odvijal pri nas, se zdaj bojijo na Hrvaškem. Skupno imajo okrog 900 menjalnic, ki bodo morale do 1. januarja razmisliti o novem poslovnem modelu. “Menjalnice, ki so se ukvarjale izključno z menjavo denarja, bodo v prihodnje težko preživele, saj je prodaja in odkup evra predstavljal 80-90 odstotkov prometa,” je dejal predsednik Združenja hrvaških menjalcev Sergi Gabor.
Trenutno veljavni Zakon o deviznem poslovanju (ZDP-2) določa, da lahko menjalniške posle opravljajo menjalci z dovoljenjem Banke Slovenije ter banke in hranilnice (v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo), medtem ko so menjalne posle v času uvedbe evra na podlagi takrat veljavnih predpisov poleg bank in hranilnic lahko opravljali pogodbeni menjalci – pravne osebe ali zasebniki, ki so opravljali menjalniške posle na podlagi pogodbe s pooblaščeno banko in z dovoljenjem Banke Slovenije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje