Evroposlanci bodo preverjali, kako uspešno se Slovenija bori proti okoljskemu kriminalu

Kot so danes sporočili iz Evropskega parlamenta, je bila Slovenija v zadnjih letih uspešna pri zmanjševanju primerov nezakonitega odlaganja odpadkov in odlaganja odpadkov, primernih za recikliranje, na odlagališča.

V okviru načrtovanega tridnevnega obiska se bodo člani parlamentarnega odbora za pravne zadeve (Juri) na začetku prihodnjega tedna srečali s predstavniki lokalnih oblasti ter ministrstev za pravosodje in okolje, podnebje ter energijo. Ob tem bodo obiskali tudi Regionalni center za ravnanje z odpadki v Ljubljani (RCERO), s predstavniki novomeške občine pa bodo potekali pogovori o projektu krožnega javnega naročanja NoviKrog.

Ob koncu obiska bodo predstavniki Evropskega parlamenta o ravnanju z odpadki v državi razpravljali tudi s predstavniki civilne družbe.

Okoljska kazniva dejanja izredno donosna

"Kazniva dejanja, povezana z odpadki, sodijo med najbolj donosna okoljska kazniva dejanja. Glede na svojo geografsko lego je Slovenija zabeležila veliko primerov nezakonitih pošiljk odpadkov. Želimo se pogovoriti z vlado in predstavniki civilne družbe o tem, kako se spopadajo s to težavo, hkrati pa si želimo podrobneje ogledati tudi regionalne in lokalne pobude, namenjene preprečevanju nastajanja odpadkov. Po podatkih Evropske agencije za okolje je Slovenija v zadnjih letih ena najuspešnejših držav EU na tem področju," je pred obiskom povedal predsednik odbora Juri Ilhan Kyuchyuk, sicer evroposlanec iz vrst skupine liberalcev (Renew).

Poleg njega se bosta v Sloveniji mudila tudi poslanca Adrian Vazquez Lazara iz Evropske ljudske stranke (EPP) in Tobiasz Bochenski iz skrajno desne skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR).

Kot so spomnili v Bruslju, je imel parlamentarni odbor za pravne zadeve ključno vlogo pri sprejetju direktive o okoljski kriminaliteti, ki določa minimalna pravila za opredelitev okoljskih kaznivih dejanj in nalaganje kazni v državah članicah EU, vključno z zaporno kaznijo. Države EU imajo do maja 2026 čas, da ta nova pravila prenesejo v nacionalno zakonodajo. Okoljski kriminal velja za četrto največjo kriminalno dejavnost na svetu ter predstavlja poleg drog, orožja in trgovine z ljudmi enega glavnih virov dohodka organiziranega kriminala.

Nemalo primerov okoljskega kriminala pri nas

Slovenija se je v preteklosti soočila z več primeri spornega odlaganja odpadkov. V zadnjem obdobju so najbolj odmevali nezakonito zakopavanje na območju Kostakovega odlagališča pri Krškem, nezakonito odlaganje gradbenih odpadkov v kraške vrtače v Logatcu in na vodovarstvenem območju v dolini Radovne ter nasipavanje zemljine z gradbenimi odpadki na Ljubljanskem barju.

V preteklih letih pa so mediji med drugim razkrili tudi afere nezakonito odložene industrijske sadre na kmetijskih površinah na Koroškem in nelegalno odloženega komunalnega blata v Pivoli v občini Hoče Slivnica, v katerem naj bi bile tudi težke kovine.