Menu Item
Sloveniji je Evropska banka za obnovo in razvoj napovedala enoodstotno gospodarsko rast. To je 0,8 odstotne točke manj od napovedi septembra lani. Za letos je banka tako Sloveniji kot večini ostalih držav napoved rasti občutneje znižala, predvsem na račun šibkejšega domačega povpraševanja in manjšega izvoza.
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) Sloveniji za letos napoveduje enoodstotno gospodarsko rast, kar je 0,8 odstotne točke manj od lanske septembrske napovedi. Za regijo 36 držav, v kateri EBRD deluje, je ta napoved letošnje rasti znižala za 0,9 odstotne točke na 2,1 odstotka.
EBRD je imela med domačimi in tujimi institucijami za Slovenijo za lani eno najbolj optimističnih napovedi. Napovedovala ji je šestodstotno rast, ostale pa nekaj nad pet odstotkov. Po ugotovitvah statističnega urada se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) lani dvignil za 5,4 odstotka.
Za letos je EBRD tako Sloveniji kot večini ostalih držav napoved rasti občutneje znižala, predvsem na račun šibkejšega domačega povpraševanja in manjšega izvoza. Prihodnje leto pa naj bi se BDP v Sloveniji okrepil na 2,3 odstotka, v danes objavljeni najnovejši napovedi navaja EBRD.
EBRD je regiji za lani napovedala 2,4-odstotno gospodarsko rast. Ta naj bi se letos spustila na 2,1 odstotka, prihodnje leto pa znova okrepila na 3,3 odstotka. Kot so navedli njeni analitiki, visoke cene plina in trdovratna inflacija še naprej negativno vplivajo na gospodarske obete.
Lani je rast presegla prvotna pričakovanja, saj so potrošniki trošili prihranke iz časov pandemije covida-19. Pritiske na cene plina so ublažile dobave iz Norveške in Alžirije ter mila zima v Evropi. A cene so še vedno v primerjavi z ZDA zelo visoke in približno šestkrat višje, so opozorili v EBRD.
Medtem se umirja tudi visoka inflacija. V regiji EBRD je ta decembra lani v povprečju dosegala 16,5 odstotka, potem ko je vrh dosegla oktobra lani pri 17,5 odstotka. “Na težak položaj gospodarstev še vedno vpliva kombinacija visokih cen plina in inflacije, ki se kaže za bolj dolgotrajno,” je dejala glavna ekonomistka EBRD Beata Javorcik.
Potrošniki in podjetja ostajajo pod pritiskom zaradi zgodovinsko visokih cen plina, vlade pa zaradi subvencij, s katerimi jim pomagajo. Državne subvencije za energijo so v srednji in jugovzhodni Evropi v povprečju znašale približno 3,6 odstotka BDP, so ocenili.
Srednja Evropa in baltske države naj bi letos beležile okoli 0,6-odstotno rast. Ta naj bi se leta 2024 okrepila na 2,7 odstotka. Države jugovzhodne Evropi naj bi letos rasle po 1,5-odstotni stopnji, leta 2024 pa po 3,1-odstotni. Države zahodnega Balkana bodo po napovedih beležile letos 2,2-odstotno rast, leta 2024 pa 3,4-odstotno.
Podrobnejšo analizo napovedi gibanj BDP bo EBRD objavila maja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!