Menu Item
Evropska glavna tožilka Laura Kövesi je danes v Ljubljani poudarila, da nihče ne more odstaviti evropskih delegiranih tožilcev brez soglasja evropske glavne tožilke. Opozorila je še na pritiske na tožilstvo s spreminjanjem zakonodaje in pozvala slovenske tožilce: "Bodite pozorni, spregovorite, niste sami".
Evropska glavna tožilka Laura Kövesi je obiskala Ljubljano. S predstavniki slovenskega tožilstva se je pogovarjala o sodelovanju z evropskim javnim tožilstvom (EPPO), ki ga je od začetka njegovega delovanja junija letos zaznamoval zaplet glede slovenskih evropskih delegiranih tožilcev. Evropska glavna tožilka se je srečala z generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo, predstavniki specializiranega državnega tožilstva in predsednico državnotožilskega sveta Tamaro Gregorčič.
Kövesi je poudarila, da je kolegij evropskega javnega tožilstva (EPPO) Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja imenoval za polni mandat petih let, ki se je začel 1. decembra. Kritična je bila do zamud, saj da je to omejilo delo EPPO. Navdušila pa jo je odločnost sodnikov in tožilcev, ki so ob zapletih pri imenovanju delegiranih tožilcev varovali neodvisnost pravosodne veje oblasti. “To je čas, ko so lahko državljani ponosni na svoje tožilce,” je dodala.
Opozorila je tudi na pritiske, ki jim je podvrženo pravosodje v Sloveniji. Poudarila je, kako pomembno je neodvisno pravosodje, ki zagotavlja, da so pred zakonom vsi enakopravni. “Kolegom v Sloveniji sporočam: Bodite pozorni, spregovorite, niste sami,” je povedala.
EPPO doslej odprl več kot 500 kazenskih preiskav
Kot je poudarila, je EPPO odvisen od nacionalnih oblasti. Kar vpliva na nacionalne tožilce, vpliva tudi na evropske, je dodala. Tako so zelo pozorni na spreminjanje zakonodaje ali zniževanje finančnih sredstev za tožilstvo, je izpostavila. Pojasnila je, da v kolikor se sprejema zakonodaja, ki je po njihovi oceni škodljiva za EPPO, o tem obvestijo tudi Evropsko komisijo, ta pa lahko nato zažene postopek proti državi članici.
“Da imamo evropske delegirane tožilce, je šele začetek,” je dodala. Sedaj je na vrsti osrednje delo, saj morajo preučiti vse prijave, oceniti stopnjo kriminala, zagnati preiskave ipd. Po njenih besedah je EPPO od zagona junija letos v 22 sodelujočih državah odprl več kot 500 kazenskih preiskav, skupno škodo pa ocenjujejo na okoli pet milijard evrov.
Generalni državni tožilec Drago Šketa je ob tem pojasnil, da je v Sloveniji odprtih od 20 do 30 preiskav.
EPPO ni tuja institucija
Evropska glavna tožilka je še izrazila zadovoljstvo, da je le začela delovati pisarni EPPO tudi v Ljubljani, saj bodo lahko sedaj preiskovali tudi vse primere iz Slovenije in tiste iz drugih držav članic, ki so povezani s Slovenijo. Pri tem je poudarila, da EPPO ni tuja institucija, saj ima pisarno v Ljubljani, evropski delegirani tožilci pa imajo enaka pooblastila kot nacionalni, primere pa se rešuje pred nacionalni sodišči.
Šketa je tudi zadovoljen z začetkom delovanja EPPO v Sloveniji. “Prepričan sem, da bo imelo delovanje te nove evropske inštitucije daljnosežno gledano izjemno pozitivne učinke. Državne meje namreč ne smejo predstavljati organom pregona večje ovire kot storilcem kaznivih dejanj,” je povedal.
Predsednica državnotožilskega sveta Tamara Gregorčič pa je danes znova poudarila pomen samostojnosti DTS, s čimer se je odzvala na vladni predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu. Ponovila je stališče DTS, da ostro nasprotujejo spremembam zakona, ki bi posegle v ustavno zagotovljeno neodvisnost državnih tožilcev in ki bi omogočile pritisk na njihovo imenovanje ali delo.
Slovenija do nedavnega edina sodelujoča članica, ki ni imenovala delegiranih tožilcev
EPPO je pristojno za preiskavo, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU. Delovati je začelo junija letos, v projektu pa sodeluje 22 članic unije, tudi Slovenija. Slovenija je bila do nedavnega edina sodelujoča članica, ki ni imenovala svojih delegiranih tožilcev, zaradi česar je bila pod drobnogledom Evropske komisije.
Vlada je nato novembra le predlagala delegirana tožilca, in sicer Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja, a ta predlog je glede na odločitev vlade začasen. Kolegij EPPO je Frank Eler in Oštirja kljub temu predlagal za petletni mandat. Kmalu po njunem imenovanju pa je odjeknila novica, da vlada načrtuje spremembe zakona o državnem tožilstvu, ki bi omogočile njun odpoklic in ji v prihodnje zagotovile pristojnost izbire delegiranih tožilcev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje