Evropska sredstva za prenovo ljubljanske železniške postaje

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za glavni del nadgradnje osrednje ljubljanske železniške postaje. Kohezijski sklad bo za izvedbo prispeval skoraj 174,9 milijona evrov sredstev EU, še 30,9 milijona evrov pa bo nacionalni prispevek iz državnega proračuna, skupaj torej skoraj 206 milijonov evrov.

Gradnja nove nadgrajene železniške postaje v Ljubljani, ki je stekla lani jeseni, je sicer v polnem teku. Dela so do zdaj potekala na severnem delu, z jesenjo se bodo preselila na južni del.

Nova postaja bo imela 13 tirov, od tega 11 s peroni. Vse skupaj bo šest peronov. Šesti peron bo ob novi avtobusni postaji in bo imel multimodalno funkcijo za lažje prestopanje na avtobuse.

Nov podhod in nadhod za boljšo povezljivost postaje

Obenem nastaja nov podhod pod železniško postajo, ki bo dvakrat večji od dosedanjega. Poleg površin za pešce bo imel dvosmerno kolesarsko stezo. Obenem se projektira tudi nova navezava podhoda na Vilharjevo cesto, bodočo avtobusno postajo in nastajajočo poslovno stavbo Vilharia.

Obliko je začel dobivati tudi novi nadhod nad tiri, ki bo v dveh etažah in bo predstavljal tudi povezavo med železniško in avtobusno postajo ter bo v prihodnje prav tako omogočal prehod z ene na drugo stran območja postaje. Vseboval bo tudi vse osrednje storitve in vsebine za potnike.

Nadgrajena osrednja ljubljanska železniška postaja naj bi v novi podobi zaživela predvidoma konec julija 2026.

"Ljubljansko železniško vozlišče je ključna prometna točka - tako za potniški kot tovorni promet v okviru vseevropskega omrežja Ten - T, zato je povečanje njegove prepustnosti in funkcionalnosti izjemno pomembno za Ljubljano in Slovenijo," je ob odobritvi evropskega sofinanciranja zapisal državni sekretar na kohezijskem ministrstvu Marko Koprivc.

Strateška naložba v železniško omrežje

Veseli ga, da je država s spremembo programa evropske kohezijske politike 2021-2027 temu drugemu največjemu projektu trenutno na železniškem omrežju zagotovila sofinanciranje z nepovratnimi sredstvi EU in tako razbremenila državni proračun.

Koprivc je spomnil, da je projekt del strateške vizije izboljšanja železniškega sistema v Sloveniji do leta 2030 in del širših vlaganj v prenovo železniške infrastrukture v Sloveniji, ki sledijo evropskim standardom povezljivosti in povečujejo transportno zmogljivost omrežja.

Upravičenec do finančnega prispevka za projekt je Direkcija RS za infrastrukturo. Pogodbena vrednost del z davkom je skoraj 244 milijonov evrov, po številnih zapletih pa je direkcija za izvajalca lani v začetku jeseni izbrala konzorcij podjetij SŽ-Železniško gradbeno podjetje, Kolektor Igin, CGP in GH holding.