Menu Item
Zunanja ministrica Tanja Fajon je na novinarski konferenci v okviru Blejskega strateškega foruma sporočila, da je s hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom govorila o načrtovanju tristranskega srečanja ministrov Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Ob tem je poudarila tudi strateški pomen Zahodnega Balkana za Slovenijo.
Kot je pojasnila ministrica Tanja Fajon, jima je s hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Grlićem Radmanom davi “uspelo spregovoriti tudi o dobrososedskih hrvaško-slovenskih odnosih”. Pojasnila je, da sta se dogovarjala tudi o vzpostavitvi trilaterale zunanjih ministrov Slovenije, Hrvaške in Avstrije po vzoru srečanj predsednikov treh držav. To naj bi pripravili že v kratkem na Hrvaškem.
Sicer pa sta govorila o več odprtih vprašanjih, med drugim o vstopu Hrvaške v schengen in evroobmočje, pa tudi o energetski krizi in draginji.
Ob robu BSF se je Fajon srečala tudi z vsemi zunanjimi ministri Zahodnega Balkana, njihovimi sodelavci in posebnimi odposlanci za to regijo, vključno z ameriškim odposlancem za Zahodni Balkan Gabrielom Escobarjem in visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Christianom Schmidtom. Predstavila pa jim je tudi posebnega odposlanca slovenskega zunanjega ministrstva za Zahodni Balkan Anžeja Frangeža, je povedala.
To po njenih besedah dokazuje namero Slovenije o prisotnosti na Zahodnem Balkanu. “Za nas je to strateško zelo pomembna regija, za vzdrževanje miru in stabilnosti, predvsem pa zato, da nadaljujemo širitev EU in državam v regiji pomagamo,” je dejala.
Pojasnila je, da na MZZ pozorno spremljajo dogajanje v Bosni in Hercegovini zaradi bližajočih se oktobrskih volitev in razmer po volitvah. Po njenih besedah pa bodo “velika prizadevanja namenjena njeni pridobitvi statusa kandidatke za članstvo v EU”, o čemer naj bi evropske kolege poskušali prepričati že do decembrskega vrha EU.
BSF: Širitev na Zahodni Balkan je v interesu EU
Širitev EU na Zahodni Balkan je nujna in zaželena za EU, pa tudi za države Zahodnega Balkana, so poudarili sodelujoči na drugem današnjem panelu Blejskega strateškega foruma o regiji. Ob tem sta predstavnika Srbije in Albanije izpostavila dolgotrajnost procesa in določeno mero dvoma v dejansko pripravljenost EU na širitev.
Moderator panela na Blejskem strateškem forumu (BSF) z naslovom Stari občutek novega začetka Nikola Dimitrov je uvodoma postavil tezo, da je širitev EU znova pritegnila pozornost in postala aktualna tema zaradi ruske vojne v Ukrajini in z njo povezane varnostne situacije v Evropi.
Svetovalec za evropske zadeve v uradu francoskega predsednika Alexandre Adam je dejal, da je del procesa širitve EU tudi gospodarsko zbliževanje držav. Dodal je, da sta poglabljanje odnosov znotraj EU in širitev unije kompatibilna procesa, kljub omembam širšega sodelovanja brez dejanske širitve, med drugim tudi s strani francoskega predsednika Emmanuela Macrona.
Adam ter posebna odposlanca Velike Britanije in Nemčije za Zahodni Balkan, Stuart Peach in Manuel Sarrazin, so odločno podprli proces širitve EU v tej regiji, predvsem v luči trenutnih kriz na več področjih in vpliva vojne v Ukrajini na varnostno situacijo v Evropi. Ob tem so poudarili tudi zgodovinsko vrednost in moč procesa širitve, ki je po njihovem mnenju znatno pripomogel k napredku unije.
Soustanoviteljica Centra za evropsko politiko v Srbiji Milena Lazarević je nato dejala, da procesi pristopanja k EU trajajo zelo dolgo, zaradi česar je po njenem težko implementirati reforme, tudi zaradi stalnih sprememb na političnem prizorišču. Zavzela se je za “predširitvene spodbude”, ki bi lahko okrepile politično voljo za približevanje EU.
Državni sekretar na srbskem zunanjem ministrstvu Nemanja Starović je povedal, da se je v zadnjih dneh precej govorilo o Srbiji, ki je po njegovem “večna država kandidatka”, saj njena pogajanja za članstvo v EU trajajo že 202 meseca. Pojasnil je, da je Srbija podprla vsa stališča EU in Zahoda glede ruske agresije, sankcij proti Rusiji pa si kljub številnim očitkom preprosto ne more privoščiti, saj tudi nima enakih “varnostnih mrež”, kot jih imajo zahodne države.
Dodal je, da je Srbija zavezana procesu pristopa k EU, vendar pa se kljub lepim besedam in številnim obljubam zdi, da tudi unija sama ni preveč naklonjena srbskemu članstvu. Proces je zastavljen tako, da lahko traja večno, če obe strani ne pokažeta dovolj dejanske volje za njegov zaključek, poleg tega pa ostaja še vprašanje naklonjenosti ostalih članic EU, je še dejal Starović.
Namestnica albanskega ministra za zunanje in evropske zadeve Megi Fino je ob tem dodala, da je bila Albanija že pred leti blizu “novemu začetku” iz naslova panela, vendar se je nato v procesu pogajanj soočila z blokado s strani Bolgarije. Tudi ona je opomnila na morebitno nenaklonjenost članstvu držav Zahodnega Balkana s strani ostalih članic EU.
Na koncu je kot gost spregovoril še novoimenovani slovenski posebni odposlanec za Zahodni Balkan Anžej Frangež, ki je znova poudaril podporo Slovenije podelitvi statusa kandidatke za članstvo Bosni in Hercegovini in se prav tako zavzel za širitev EU na Zahodni Balkan. Za to si intenzivno tudi Slovenija intenzivno prizadeva, je poudaril.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje