Menu Item
Vložitev prošnje za azil je temeljna človekova pravica, je v odgovoru na očitke opozicije glede otrok iz Gaze, ki so med zdravljenjem zaprosili za mednarodno zaščito, poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Na seji odbora za zunanjo politiko je zavrnila navedbe, da so zaradi oskrbe teh otrok ostali prikrajšani državljani Slovenije.
Tanja Fajon je danes na delno odprti seji OZP v državnem zboru odgovarjala na vprašanja poslancev. Eno izmed teh, ki ga je postavil Andrej Poglajen (SDS), se je dotaknilo primera treh palestinskih otrok. Kot smo poročali na N1, so trije palestinski otroci, ki so na zdravljenju v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, skupaj s spremljevalci zaprosili za mednarodno zaščito. Še ena deklica in njena mati pa sta odšli neznano kam. Na zdravljenju ostaja šest otrok in mladostnikov.
Poglajen je takšno ravnanje označil za zlorabo pravice do azila, obenem pa ministrico vprašal, ali lahko zagotovi, da “ti ljudje nikakor niso bili udeleženi v akcije teroristične skupine Hamas”, vladajočega gibanja v Gazi.
Fajon je zagotovila, da so bile opravljene ustrezne preverbe posameznikov: v Slovenijo je 13. oktobra prispelo skupno deset palestinskih otrok iz Gaze, ki so v URI Soča na zdravljenju in psihosocialni rehabilitaciji. Za njih je bilo predvideno, da se bodo zdravili 42 dni, nato pa se vrnili v Egipt, od koder so prispeli v Slovenijo.
Nadalje je pojasnila, da ima vsakdo pravico zaprositi za azil, Slovenija pa da bo te prošnje kot take tudi obravnavala. Ob tem je spomnila na usodo teh otrok, ki so “močno pohabljeni in močno travmatizirani”. Kot je dodala, želi ministrstvo nadaljevati s projektom pomoči žrtvam vojne, tudi v primeru otrok z bolj dolgotrajnimi boleznimi.
Fajon je obenem zavrnila navedbe Poglajna, da so bili slovenski državljani prikrajšani zaradi palestinskih pacientov, saj imajo po njenih besedah v URI Soča še dovolj praznih postelj, kar da so ji zagotovili tudi zdravstveni delavci.
V zvezi z izraelsko agresijo v Gazi je Fajon v odgovoru na vprašanje Deana Premika (Svoboda) predstavila še dosedanjo humanitarno pomoč in podporo, ki jo Slovenija namenja Palestincem.
V odgovoru na vprašanje Andreja Kosija (SDS) se je dotaknila tudi nedavne izvolitve republikanca Donalda Trumpa na mesto predsednika ZDA, pri čemer je izpostavila, da je Washington pomemben partner Slovenije ne glede na to, kdo je v Beli hiši. Obenem je opozorila na morebitne negativne učinke novega Trumpovega mandata za enotnost EU, a sklenila, da je treba “dati času čas” in počakati na oblikovanje nove administracije v ZDA.
Predsednik odbora Predrag Baković je nato sejo zaprl za javnost za obravnavo druge točke, dopolnitve seznama držav, ki jim bo Slovenija ponudila v pogajanja osnutek konvencije o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje