Fantomski zastoji: zakaj so umaknili radar na primorki

Če je zaradi poletne turistične sezone – ki je zdaj že za nami – vsako leto na slovenskih cestah občutno več prometa, pa je letošnje poletje mogoče opisati kot poletje zastojev na slovenskih avtocestah.

Voznikom so velike preglavice povzročala številna gradbišča in dela na cesti, še posebej na odseku štajerske avtoceste med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, kjer so dela potekala v obeh smereh. Tudi na primorski avtocesti in ljubljanski obvoznici so bili prizori dolgih kolon vozil jeznih voznikov nekaj povsem vsakdanjega.

S koncem turistične sezone so si mnogi vozniki oddahnili, saj so pričakovali, da bo promet po slovenskih avtocestah vendarle stekel malce bolj tekoče, pa so se na delu štajerske avtoceste med izvozom Domžale in ljubljansko obvoznico že začela pripravljalna dela na razširitev štiripasovnice v šestpasovnico.

Kaj so fantomski zastoji in kako nastanejo?

Zelo pogosto pa vozniki na slovenskih cestah stojijo brez posebnega razloga. Pojav tako imenovanih fantomskih zastojev je na naših cestah zelo pogost.

Fantomski zastoji nastanejo predvsem zaradi premajhne varnostne razdalje in neenakomerne hitrosti vozil. Če vozilo v koloni nenadoma zmanjša hitrost, morajo vozniki za njim hitro odreagirati. Ker večina voznikov pred seboj vozečim avtomobilom nima dovolj velike varnostne razdalje, se zaviranje prenaša od enega do drugega vozila, to pa se stopnjuje, dokler se vozila na repu kolone povsem ustavijo.

Nekajsekundna upočasnitev na začetku kolone to spremeni v popolni zastoj, ki se potem samo podaljšuje, saj se vozila na začetku kolone premikajo hitreje, kot prihajajo.

K nastanku fantomskih zastojev pa še dodatno prispevajo nenadne in hitre menjave pasov, združevanje vozil v en pas ter vključevanja vozil z uvozov na avtoceste. V Družbi za avtoceste RS (Dars) opozarjajo, da lahko vožnja s premajhno varnostno razdaljo in sunkovito zaviranje sprožita verižno reakcijo, zaradi katere zastoj traja precej dlje.

Na slovenskih avtocestah obstaja več odsekov, kjer lahko vozniki preverijo, ali vozijo pri določeni hitrosti z dovolj veliko varnostno razdaljo. Načeloma je v veljavi pravilo, da ustrezna varnostna razdalja ne sme biti manjša od razdalje, ki jo pri neki hitrosti vozilo prevozi v dveh sekundah. Po izračunih policije je pri hitrosti 100 kilometrov na uro ustrezna varnostna razdalja 56 metrov, pri hitrosti 130 kilometrov na uro pa 72 metrov.

V Agenciji za varnost prometa ob tem voznikom svetujejo, naj prehitevalni pas uporabljajo zgolj za prehitevanje in naj se tam zadržujejo čim krajši čas, pri vračanju na vozni pas pa naj to počnejo previdno, med vozila naj se ne vrivajo. Kot možno rešitev pri preprečevanju nenadnih upočasnitev prometa svetujejo tudi uporabo t. i. radarskih tempomatov, ki so nameščeni v številna novejša vozila. Tovrstni tempomati namreč sami vzdržujejo razdaljo do vozila pred nami in skladno s tem prilagajajo hitrost.

Ali bi povečanje števila pasov na avtocestah pripomoglo k zmanjšanju zastojev?

Mnogi vozniki so prepričani, da bi Dars pretočnost slovenskih avtocest lahko izboljšal tako, da bi razširili oziroma povečali število voznih pasov. Direktor Darsa Andrej Ribič je v nedavnem intervjuju za Mladino dejal, da nekateri odseki avtocest vsekakor potrebujejo širitev, ker so preobremenjeni. Ob tem pa je izpostavil, da bi se tudi dodaten pas hitro zapolnil z vozili in da samo širitev pasov ne bo predstavljala dolgoročne rešitve.

"Za resnično izboljšanje pretočnosti bo treba izboljšati kulturo voznikov, s preventivnimi ukrepi in ob pomoči policije. Vrivanje, neumikanje s prehitevalnega pasu, prehitevanje po desni, neupoštevanje varnostne razdalje, vse to poslabšuje pretočnost. Ena ključnih težav pa je tudi nespoštovanje hitrostnih omejitev. Omejitve, ki jih vidite na Darsovih portalih, niso priporočene; so omejitve, ki jih je treba spoštovati," je za omenjeni tednik dejal Ribič.

Po njegovih navedbah je pretočnost avtoceste pri večji gostoti prometa takrat, ko vozila vozijo s hitrostjo okoli 80 kilometrov na uro in ne pri največji dovoljeni hitrosti. Ribič je poudaril, da je pri veliki hitrosti vozila potrebna večja varnostna razdalja, ki pa je težko dosegljiva ob veliki gostoti prometa.

Zaradi fantomskih zastojev umaknili radar na primorki

"Pri veliki hitrosti pogosto nastajajo tudi fantomski zastoji, ki delujejo kot elastika, nekdo denimo hitro zmanjša hitrost, sledi mu voznik za njim, nazadnje pa se kolona zaradi vsesplošnega zaviranja ustavi. Tega je veliko na primorskem kraku avtoceste, zato smo umaknili radar pod Verdom, saj je bil eden od povzročiteljev tovrstnih zastojev," je dejal direktor Darsa.