Farmacevti zahtevajo ustavno presojo prepovedi ugovora vesti

Sindikat farmacevtov Slovenije Sifarm je na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti 21.a člena zakona o lekarniški dejavnosti, ki je farmacevtskim delavcem v lekarnah onemogočil uveljavljanje ugovora vesti. Kot je v izjavi za javnost zapisal predsednik sindikata AljažSočan, je bila z novelo farmacevtskim delavcem kot edinim delavcem v zdravstveni dejavnosti odvzeta pravica do ugovora vesti. "Pri tem pa so bili postavljeni v neenak, slabši položaj kot vsi ostali zaposleni v zdravstveni dejavnosti," je zapisal.
Opozoril je, da je poseg v pravico do ugovora vesti absoluten, brez izjem in velja za vse farmacevtske delavce tako pri izdaji zdravil, kot tudi pri izdaji izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja. Zato je po prepričanju sindikata nesorazmeren in nedopusten. Dodal je, da ustava nalaga zakonodajalcu, da z zakonom določi zgolj način uresničevanja te pravice, prepoved oziroma odvzem te pravice pa da to pooblastilo presega.

Spomnil je, da je v zdravstveni dejavnosti že uveljavljena splošna ureditev ugovora vesti, ki jo določa zakon o zdravstveni dejavnosti, za zdravnike, kot nosilce zdravstvene dejavnosti, pa zakon o zdravniški službi. "Pravico do ugovora vesti torej lahko uveljavljajo vsi zdravstveni delavci, celo zdravniki kot nosilci zdravstvene dejavnosti, zgolj farmacevtskim delavcem pa je ta pravica povsem neutemeljeno v celoti odvzeta," je kritičen Sočan.

Farmacevti naj bi redko uveljavljali ugovor vesti

Po njegovih besedah se v sindikatu zavedajo, da uveljavljanje pravice do ugovora vesti lahko v določeni meri oteži organizacijo dela pri delodajalcih, a poudarjajo, da je uveljavljanje ugovora vesti med farmacevtskimi delavci v praksi izjemno redko. Opozoril je še, da je bila prepoved v zakon vnesena po končanem usklajevanju predloga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.

Poudaril je, da je omejevanje pravice do ugovora vesti za farmacevtske delavce še dodatno problematično, ker je trenutno v zakonodajnem postopku zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. "Pri čemer ni jasno, kakšna bo njegova končna oblika, in zato tudi ni jasno, ali se bo prepoved uveljavljanja pravice do ugovora vesti raztezala tudi na farmacevtske delavce, ko bo šlo za pripravo učinkovin, ki se bodo uporabljale za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja," opozarjajo.

Koalicija spoštuje odločitev sindikata, za zakonom stojijo

Na potezo farmacevtov so se odzvali v koalicijskih strankah Svoboda, SD in Levica, kjer pravijo, da spoštujejo odločitev sindikata. A sami njihovega mnenja ne delijo. Kadar zdravila predpisujejo zdravniki in zdravstveni delavci na recept, farmacevt ne more uveljavljati ugovora vesti, ker samo preda prepisano zdravilo, je prepričana poslanka Svobode Tamara Kozlovič. "Voljo ustavnega sodišča bomo spoštovali, ocenjujemo pa, da smo naredili pravo stvar in s tem zavarovali vse bolnike, ki potrebujejo dostop do zdravil," je dejala.
V SD so takšno odločitev sindikata pričakovali. Tekom zakonodajnega postopka pa so ves čas opozarjali, da mora biti obrazložitev člena zelo jasna, saj bo le tako ustavno sodišče pravilno in dobro utemeljilo odločitev. Tudi po mnenju SD farmacevtski delavci ne morejo uveljavljati ugovora vesti, saj zdravila predpisujejo zdravstveni delavci, farmacevtska dejavnost pa mora biti zanesljiva in dostopna vsem bolnikom. Odločitev ustavnega sodišča pa bo po besedah poslanke SD Bojane Muršič napotek za naprej, "do katere pravice lahko uveljavljajo ugovor vesti".

Tudi v Levici menijo, da ugovor vesti za farmacevte v takšnih primerih ne more veljati. Nobena pravica ni absolutna, ampak vedno posega v pravice drugih, ustavno sodišče bo tako moralo tehtati med pravico bolnika, da pride do z receptom predpisanega zdravila, in pravico farmacevta, da ima neko moralno prepričanje. Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec meni, da dileme ni, upa pa, da bo ustavno sodišče o tej zadevi odločalo hitro, morda celo prednostno.