Menu ItemFekalije, toaletni papir, smrdeča gošča in podgane — kdo je odgovoren za iskanje in kaznovanje krivca za takšno stanje na Bledu in na sotočju reke Save Bohinjke in Dolinke? Odgovor na to vprašanje smo iskali skoraj dva tedna. Arso je za N1 potrdil, da so avgusta le nekaj kilometrov dolvodno od izliva onesnažene Jezernice, kamor so speljane fekalije z Bleda, odkrili "neobičajno visoko" število bakterij E.coli. Če bi šlo za kopalne vode, bi NIJZ kopanje tam prepovedal. Čeprav je zdaj črno na belem, da je bila Sava Bohinjka avgusta onesnažena s fekalijami, krivca ta trenutek ne išče nihče. "Ker za to nismo zadolženi," so odgovarjali pristojni in nas pošiljali od Poncija do Pilata.
Ko je v začetku septembra ekipa N1 odšla na lokacijo na Bledu, kjer se fekalne vode izlivajo v potok Jezernica, nato pa v Savo Bohinjko, se je po zraku širil oster vonj po iztrebkih. Voda je bila motne in rjavkaste barve; kamenje, med katero so se ujeli fekalije in toaletni papir, pa sluzasto. Po nekaj metrih nam je pot prečkala celo podgana.
Zdaj smo pridobili še uradne podatke zadnjega vzorčenja, ki ga je opravila Agencija RS za okolje (Arso). Mikrobiološkega stanja Save Bohinjke po izlivu Jezernice Arso sicer ne preverja redno, ker te vode niso na seznamu kopalnih voda.
Je pa v okviru izredne naloge “Mikrobiološke analize površinskih voda v okviru prilagajanja podnebnim spremembam s trajnostnim upravljanjem porečij” na merilnem mestu Sava Bohinjka — Bodešče letos odvzel tri vzorce, ki so jih mikrobiološko preverili. Bodešče je prvo naselje nad Cajhnovim jezom, kjer se je — dokler ni intervenirala občina Radovljica — nabirala debela plast nesnage, ki je smrdela po fekalijah.
Če bi šlo za kopalne vode, bi bilo kopanje tam prepovedano
Vzorca, ki sta bila odvzeta februarja in aprila, sta bila skladna s smernicami NIJZ, ki določajo, ali je kopanje na naravnih kopališčih in kopalnih območjih še primerno.
Avgustovske analize Arsa pa so pokazale “neobičajno visoko” število bakterij E.coli: v 100 mililitrih vode je bilo 1.400 CFU. Ob tem so analize pokazale še 55 CFU enterokokov. (CFU je enota, ki se uporablja v mikrobiologiji za ocenjevanje števila mikroorganizmov).
“Sava Bohinjka je bila avgusta precej fekalno onesnažena. V alpskih rekah, kot je Sava Bohinjka v Bodeščah, so vrednosti E.coli običajno veliko nižje,” pojasnjujejo na Arsu. Izsledke analize smo na N1 primerjali s smernicami NIJZ, kdaj je kopanje na naravnih kopališčih in kopalnih območjih še primerno. Vrednosti bakterije E.coli v Savi Bohinjki so bile avgusta presežene za 400 enot, kar pomeni, da bi NIJZ — če bi šlo za kopalne vode — kopanje tam odsvetoval ali celo prepovedal.
Uradno poročilo laboratorija je Arso dobil šele v četrtek in takrat o rezultatih vzorcev, ki so jih odvzeli že 5. avgusta — torej pred mesecem in pol — obvestil pristojne institucije. “Ocenjujemo, da v trenutnih razmerah ni smiselno izvajati dodatnega preiskovalnega monitoringa. Kot je razvidno iz obstoječih podatkov, je fekalno onesnaženje izrazito v poletnem času. Situacijo bomo iz tega razloga podrobneje spremljali naslednje leto,” so pojasnili. Kaj oziroma kje je izvor onesnaženja, niso raziskovali.
Ker mikroorganizmi fekalnega izvora v vodah predstavljajo nevarnost za zdravje in okolje, Arso v okviru izredne naloge preverja mikrobiološko onesnaženje po vsej državi. Tako bodo pridobili celostno sliko, kar pa bo podlaga za izvajanje ustreznih ukrepov. Določena bodo območja, kjer je treba prioritetno urediti ustrezno čiščenje odpadne vode.
Inšpektorat obveščen, a ukrepati ne more
Da v Savi Bohinjki plavajo fekalne bakterije, je torej zdaj črno na belem. Izsledke avgustovske analize je Arso posredoval še inšpektoratu za naravne vire in prostor, kjer pa — pozor — ne bodo mogli ukrepati. Inšpektor lahko namreč ukrepa zgolj zoper znanega povzročitelja, torej zavezanca z imenom in priimkom. V nasprotju s policijo ne more iti po sledeh fekalij, ki bi ga pripeljale do izvora onesnaženja.
Praksa ob tovrstnih okoljskih nesrečah je takšna: tisti, ki onesnaženje opazi, mora poklicati center za obveščanje na številko 112. Tam se nato po lastni presoji odločijo, katere službe bodo aktivirali in katerih ne, recimo gasilce in mobilni laboratorij. Medtem inšpektorat zgolj obvestijo o nesreči, predajo morebitne informacije o viru onesnaženja, inšpektorja pa v intervencijo ne vključijo.
“Inšpektorji za naravo in vode niso ena od služb, ki sodelujejo pri izvedbi intervencije, niso niti strokovno usposobljeni, niti materialno opremljeni, niti nimajo pristojnosti za odvzemanje vzorcev vode.”
Od Poncija do Pilata
Ker vode pri nas upravlja Direkcija RS za vode, smo iskanje odgovornega, ki bi moral ukrepati, nadaljevali tam. Odgovorili so, da so pojav na Cajhnovem jezu zabeležili, preverili možnost morebitnega onesnaženja, obveščena pa je bila tudi inšpekcija za naravne vire in prostor — ta, kot rečeno, ne more ukrepati.
Vprašali smo jih tudi, ali so avgusta ali kadarkoli v preteklosti naročili vzorčenje onesnažene vode. Usmerili so nas nazaj na Arso, kjer pa so nas s kopico vprašanj napotili nazaj na ministrstvo za naravne vire in prostor, kamor direkcija za vode spada. Vprašanja za zdaj ostajajo neodgovorjena.
Na Bledu odgovornost še naprej zavračajo: skeptike vabijo na ogled čistilne naprave
Občina Bled in WTE Projektna družba Bled, ki upravlja blejsko čistilno napravo, odgovornost za onesnaženje še naprej zavračata. Spomnimo: v občini Bled se komunalne odpadne vode v centralno čistilno napravo stekajo po dveh kanalih: V kanal je sodoben, M kanal pa je star. Sem se skupaj s kanalizacijo stekajo tudi padavinske in izvirske vode. In prav te — predvsem potok Ušivec — so po mnenju občine glavna težava.
Količina teh voda je za sistem oziroma čistilno napravo prevelika, zato se mešane vode konstantno razbremenjujejo oziroma prelivajo. Del fekalij, pomešanih z meteorno vodo, torej teče mimo čistilne naprave v potok Jezernica, ki se izliva v Savo Bohinjko.
“Ne moremo mimo zapisanega, da je za vsako spremembo na vodotoku ‘kriva’ Čistilna naprava Bled. Predvidevamo, da so posamezniki seznanjeni z dejstvom, da Sava Bohinjka ne izvira na Bledu, zato bi bilo v prihodnje smiselno razmišljati širše in si ogledati celoten vodotok od izvira pa vse do problematične točke,” so se na članek, ki smo ga objavili na N1, odzvali v WTE Bled.
S prstom so nato pokazali na občino Radovljica, ki da ima prav tako “nekaj prelivnih mest za razbremenjevanje mešanih voda v vodotok in Savo Bohinjko”. V Radovljici trdijo, da to ni res in da na območju njihove občine ob Savi Bohinjki do Cajhnovega jeza sploh ni objektov oziroma kanalizacijskih vodov. “Novozgrajena kanalizacija na Lancovem dolvodno od Cajhnovega jeza pa je speljana na centralno čistilno napravo Radovljica.”
Kot možnega krivca za onesnaženje na Savi Bohinjki so izpostavili tudi ribogojnico in malo hidroelektrarno ob Cajhnovem jezu. Kot glavnega akterja, ki po njihovem mnenju nosi največjo odgovornost, pa vidijo državo. Pojasnili so, da je lastnik izvirskih voda, ki so speljane v kanalizacijski sistem, prav Republika Slovenija. Da bi problem onesnaženja rešila, bi morala izvirske vode iz mešanega kanalizacijskega sistema ločiti. Namesto tega pa “ne naredi nič, temveč vse težave prelaga na lokalno skupnost”.
“Čistilna naprava Bled od svojega zagona v letu 2003 deluje brezhibno in nikoli v svoji zgodovini ni presegla svojih predpisanih parametrov in nikoli ni čezmerno obremenjevala okolja. Radi bi pozvali vse skeptike in jih vljudno povabili na ogled čistilne naprave Bled, kadarkoli bi dvomili o njenem delovanju, in se pred svojimi izjavami v javnosti prepričali o realnem stanju,” so še pozvali.
Gradbeno dovoljenje za nov sistem je, vendar …
Inšpektorji so sicer v preteklosti občino Bled prav zaradi iztekanja fekalij v Jezernico, ki se nato izlije v Savo Bohinjko, že večkrat obravnavali.
Naložili so ji, da komunalne odpadne vode ne sme odvajati v potok Jezernica, da mora aglomeracijo* ID 3475 Zasip pokriti z javnim kanalizacijskim omrežjem, na območju aglomeracije ID 3495 Podhom pa da mora zgraditi manjkajoče kanalizacijsko omrežje.
To bi občina sprva morala storiti do konca novembra 2023 oziroma do konca leta, a je predložila nova dejstva in zaprosila za obnovitev postopka. Inšpektorat je znova odločal in časovno okno, do kdaj mora nepravilnosti odpraviti, podaljšal do 30. oktobra 2027.
(*Aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta.)
Po besedah občine Bled trenutno v tem gorenjskem biseru ostaja 40 kilometrov stare mešane kanalizacije. Ker je količina denarja, ki ga imajo na voljo, omejena, ločen kanalizacijski sistem že več let gradijo v sklopu gradnje ostale infrastrukture.
V zadnjih dveh letih so zgradili ločen kanalizacijski sistem na Gozdarski ulici, Izletniški cesti, delno na Razgledni cesti, trenutno pa ločen sistem gradijo v sklopu južne razbremenilne obvoznice na Betinu. “Občina Bled je pridobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo ločenega kanalizacijskega sistema v centru Bleda. Naložba je vezana na razpoložljiva finančna sredstva in zaporo državne ceste na relaciji Bled–Bohinj,” so še pojasnili.
Če želijo fekalne in meteorne ter izvirske vode ločiti, morajo namreč “odpreti” glavno cesto, ki povezuje Bled in Bohinj, to pa bi pomenilo večmesečno zaporo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!