Na Veliko planino se obiskovalci zgrinjajo zaradi čudovitih razgledov in osupljive narave. A malo kdo ve, da se pod tlemi pravljičnih pašnikov skriva popolnoma drugačna in precej smrdljiva realnost. Ker kanalizacija na planoti ni urejena, greznice pa po besedah naših sogovornikov puščajo, se fekalije iztekajo v podzemlje. Fekalne bakterije nato skupaj z izviri pritečejo v dolino in se izlivajo v Kamniško Bistrico. Problematika ima že dolgo brado, a zadnji rezultati analize, ki so jo opravili v Jamarskem klubu Kamnik, kažejo, da je stanje tokrat katastrofalno. Je pitna voda Kamničanov ogrožena?
Zelo skrb vzbujajoče. Tako stanje Kamniške Bistrice opisujejo v Jamarskem klubu Kamnik, ki že leta poglobljeno raziskuje kakovost podzemnih in izvirskih voda na območju Kamniško-Savinjskih Alp. Močno fekalno onesnaženje reke in njenih pritokov mikrobiološke analize potrjujejo že več let, lani pa so bili rezultati po besedah jamarskega kluba “katastrofalni”.
Poleti so analizirali leve pritoke Kamniške Bistrice in samo reko pred zajetjem Iverje, ki pitno vodo zagotavlja več kot 21.000 prebivalcem Kamnika.
E.coli, koliformne bakterije in enterokoke so zaznali v vseh potokih. “Za E. coli smo kar pri sedmih od 17 meritev izmerili vrednosti, ki so presegale zgornje mejne vrednosti (več kot 201 CFU/100ml). Tudi vrednosti koliformnih bakterij, ki so v vseh primerih fekalnega izvora, so z izjemo le ene vrednosti višje od 201 CFU/100ml. Število enterokokov je pri dvanajstih meritvah preseglo vrednosti več kot 80 CFU/100ml, niti enkrat pa nismo dobili negativnega rezultata,” ugotavljajo jamarji.
V tokratni analizi po besedah gornika, inštruktorja planinske vzgoje in magistra geografskih znanosti Boruta Peršolje izstopa že to, da so prav vsi vzorci neustrezni.
“V prejšnjih letih takih rezultatov ni bilo. Onesnaženje se je pojavljalo na posameznih izvirih, zdaj pa je prisotno praktično na vseh. In če vemo, kaj nam pitna voda pomeni, je to velik problem,” pravi.
Foto: Uroš Kokol/N1
A gremo po vrsti.
Zajetje Iverje, od koder v večino pip Kamničanov priteče voda, se napaja iz izvirov pod Veliko Planino. In prav na tej idilični lokaciji, ki jo turisti in planinci zaradi čudovite narave tako radi obiščejo, tičijo razlogi, da v Kamniški Bistrici plavajo bakterije fekalnega izvora.
Urbanizacija je šla čez vse meje
Eden od problemov je turizem. “Urbanizacija na tem območju je šla čez vse meje,” pravi Peršolja. Na vprašanje, koliko obiskovalcev povprečno obišče Veliko planino, nam na občini Kamnik niso odgovorili.
A po besedah Peršolje so leta 2011 v Cipri Slovenija, društvu za varstvo Alp, v okviru načrta upravljanja z obiskom na Veliki planini ocenili, da gre za eno od desetih najbolj obiskanih turističnih območij pri nas.
Samo počitniških koč — brez pastirskega dela in planinskih koč — je okoli 150. “Vse imajo neko obliko greznice. Iz nekaj let starega poročila kamniške komunale je razvidno, da lastniki greznic praktično ne praznijo, saj le te puščajo. To pomeni, da se sproti praznijo same od sebe.” Odpadne vode in posledično fekalije tako odtekajo v zemljo.
Pri tem je treba vzeti v obzir tudi to, da lahko med samimi počitniškimi kočami najdemo dva ekstrema. Na eni strani so po besedah Peršolje na Veliki planini koče, ki jih lastniki z družino ali prijatelji za počitnikovanje uporabljajo le nekaj dni ali tednov letno. “Na drugi strani pa imamo luksuzne in visoko tehnološke koče z veliko vodnimi napravami, kot so bazeni, jacuzziji in savne.”
Zakaj tokratne analize tako izstopajo?
Čeprav so analize izpred pretklih let že večkrat pokazale fekalno onesnaženje, tokratni rezultati izstopajo. Peršolja vidi dva možna vzroka. Prvi je epidemija, ko je tako kot drugod tudi na Veliki planini število obiskovalcev padlo. “Možno je, da je bilo lansko leto prvo ‘normalno’ leto po epidemiji.”
Drugi vzrok pa bi po njegovih besedah lahko bile uničujoče avgustovske poplave leta 2023. “Velika planina je bila do jeseni nedostopna. Poleg tega so poplave gotovo izboljšale razmere za pretok voda v kanalih kraškega sveta, torej tega, kar je očem skrito. Če so bili določeni kanali v jamah zatrpani z naplavinami, je voda le te odplaknila ven, posledično pa je pretok voda verjeto hitrejši, onesnaževanje pa bolj izrazito.”
“Krive” so tudi krave
Peršolja opozarja, da je treba, ko govorimo o onesnaževalcih, imeti pred očmi vse, tudi kmetijsko rabo oziroma pastirski del, ki se je skozi leta spremenil.
Po njegovih besedah so pastirji še pred desetimi ali petnajstimi leti na planini imeli 30 krav, ki so se čez dan pasle, ponoči pa so jih pastirji zaprli “na toplo”. Zadnje desetletje pa aktivne paše pravzaprav ni več, pravi.
Velika planina (Foto: Tina Kosec/BOBO)
“Cela čreda krav je ograjena z električnim pastirjem in je celo noč zunaj. To pomeni, da krave potrebujejo več energije za lastno preživetje. Posledično potrebujejo več paše, kar pa vodi v spremembe tal, ki so danes zbita.” Prav slednje je po besedah Peršolje eden od ojačevalcev procesov, ki so bili avgusta 2023 sokrivi za katastrofalne poplave. “Količine padavin so bile seveda ogromne, zaradi zbitosti tal pa voda ni imela kam odtekati in je čez planino tekla kot slap oziroma hudournik.”
Z večjo intenzivnostjo paše pa v vodi pristane tudi več veterinarskih zdravil. Ker so krave ves čas zunaj, kmetje preventivno zdravijo celo čredo, količina vnosa veterinarskih zdravil pa je zelo velika. Prisotnost zdravil v vodi so z eno od preteklih analiz potrdili tudi jamarji, v zadnji analizi pa so E. coli živalskega izvora odkrili v izviru Lučnice.
Občina nad problematiko zgolj z lepotnimi popravki?
Občina Kamnik problematiko dobro pozna. Konec koncev že več kot osem let analize Jamarskega kluba Kamnik tudi financira. “Cilj teh raziskav je prepoznati vire onesnaženja, oceniti obseg problematike ter načrtovati ukrepe za zaščito vodnih virov.”
Tako so leta 2022 prvič organizirali sistematično praznjenje greznic na Veliki planini in v dolini Kamniške Bistrice, kjer odvajanje odpadnih voda ni urejeno v okviru gospodarske javne službe.
Foto: Uroš Kokol/N1
Pojasnili so, da občina krije stroške praznjenja greznic ali malih čistilnih naprav ter stroške čiščenja blata na Centralni čistilni napravi Domžale–Kamnik. “Praznjenje naročijo skoraj vsi ponudniki turističnih storitev in vedno več zasebnih lastnikov koč. S to prakso bomo nadaljevali tudi v prihodnje,” zatrjujejo.
Predsednik Jamarskega kluba Kamnik Rajko Slapnik potezo občine podpira, a obenem opozarja, da gre bolj kot ne za “lepotne popravke”. “Praznjenje greznic, ki ga organizira občina, ni obvezno. Zanj se lahko odločiš ali pa tudi ne. Če bi na Veliki planini pristojni nadzirali kakovost greznic, ki bi morale biti neprepustne, bi bil problem onesnaževanja manjši. Tako pa kontrole nikoli ni bilo.”
“V podzemlje odteče več deset tisoč kubičnih metrov fekalij in odpadne vode,” Slapniku prikimava njegov jamarski kolega Vido Kregar.
“Razlogov za ukrepanje je več kot dovolj. Če želimo podzemno vodo, ki napaja zajetje Iverje, obdržati primerno za pitje, se bo treba takoj radikalno lotiti vseh virov onesnaževanja na planinah Velikoplaninske planote in v dolini Kamniške Bistrice,” sta jasna jamarja.
“Rešitev je samo izgradnja kanalizacije”
Občina je kot rešitev za onesnaženje pred leti lastnikom koč začela ponujati tudi subvencije za nakup male komunalne čistilne naprave. Po besedah Boruta Peršolje pa te pri običajnih uporabnikih, ki koče uporabljajo kot vikende, ne pridejo v poštev. Da bi čistilna naprava delovala, mora biti namreč pretok konstanten.
Peršolja rešitev vidi v izgradnji kanalizacije. Strošek seveda ne bi smel biti zgolj na plečih lastnikov, temveč bi morali kanalizacijo urediti v okviru evropskega projekta, ki bi ga peljala občina.
“A pred tem je treba opraviti zelo dobre inženirske študije, prostora pa se lotevati z veliko mero občutljivosti; torej brez ogromne mehanizacije in z zelo resnimi premisleki o gravitaciji oziroma kako bi cevi speljali.”
Na občini so za N1 pojasnili, da gradnjo kanalizacijskih sistemov in ureditev odvajanja odpadnih voda na celotnem območju načrtujejo. Na vprašanje, v kateri fazi je ta trenutek postopek, in kdaj bi bila po njihovih ocenah kanalizacija zgrajena, niso odgovorili.
“Občina ima po mojih informacijah celo vrsto strokovnih podlag. Od 60 let prejšnjega stoletja pa do danes ima na voljo okoli 40 študij; na primer krajinske študije, študije vplivov na okolje, kje je voda, kakšna je geologija … V resnici pa se ne naredi nič,” je kritičen Peršolja.
Kakšna voda torej priteče iz pip Kamničanov?
Kljub neurejenosti kanalizacije na Veliki planini in v dolini Kamniške Bistrice na občini Kamnik zagotavljajo, da je voda, ki jo občani pijejo, “vrhunske kakovosti”.
“Pomembno je poudariti, da so jamarji merili kakovost površinskih voda v hudourniških potočkih in pritokih Kamniške Bistrice. Površinska voda je zaradi svoje izpostavljenosti naravnemu okolju občutljivejša na onesnaženja in nikjer ni povsem brez mikrobioloških obremenitev,” pravijo in poudarjajo, da rezultati jamarjev ne predstavljajo kakovosti vode v drenažnem zajetju Iverje.
Voda iz Kamniške Bistrice se pred dotokom v zajetje Iverje prefiltrira skozi pas zemljine v širini približno 45 metrov, kjer poteka naravno čiščenje vode. Jamarji ob tem opozarjajo, da je drenaža v slabem stanju, na občini pa mirijo: “Ta naravni proces samočiščenja omogoča, da vode v normalnih razmerah pred distribucijo uporabnikom ni treba dodatno obdelovati za izboljšanje njene kakovosti in varnosti”, zagotavljajo. Kakovost vode po besedah občine potrjuje tudi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki vzorce redno testira.
Foto: Uroš Kokol/N1
Arso: Fekalnih bakterij v zajetju Iverje ni, so pa prisotne drugod
Poleg jamarskega kluba redne analize v okviru raziskovalne naloge od lanskega leta opravlja tudi Agencija za okolje (Arso). Kamniško Bistrico so lani vzorčili na treh mestih in ugotovili, da sam izvir reke ni fekalno onesnažen, nato pa se mikrobiološko stanje Kamniške Bistrice po toku navzdol poslabšuje.
Poleg tega so v okviru raziskovalne naloge kot študijsko območje izbrali še kraški vodonosnik na območju Kamniško-Savinjskih Alp. Na treh merilnih mestih so, tako kot jamarji, v vodi odkrili fekalne bakterije (razen v Iverju, kjer jih ni bilo). Obenem na Arsu pojasnjujejo, da so bile vrednosti bakterij “veliko nižje” od tistih, ki jih navaja Jamarski klub Kamnik.
Foto: Uroš Kokol/N1
Kot razlog za velike razlike mikrobioloških analiz Arso izpostavlja to, da vzorci niso bili odvzeti sočasno. “Mikrobiološka slika je namreč časovno lahko zelo spremenljiva. Poleg tega na mikrobiološko sliko močno vpliva hidrometeorološka situacija. Pričakovati je, da se slabša mikrobiološka situacija v vodah pokaže po obdobju deževnega vremena, saj padavine spirajo gnojene površine, v mešanih kanalizacijskih sistemih pa zaradi velike količine vode prihaja do direktnega prelivanja odpadnih voda v okolje.”
Med možnimi razlogi naštevajo še različna merilna mesta in način jemanja vzorcev, ki mora biti pravilen.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje