Menu Item
Že slabe tri tedne imajo pristojne institucije na mizi rezultate Arsovega vzorčenja, ki je potrdilo, da so avgusta v Savi Bohinjki odkrili fekalije oziroma "neobičajno visoko" število bakterij E.coli. Agencija za okolje je o tem obvestila dva inšpektorata, direkcijo za vode, občino Bled in ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, a krivca za onesnaženje ne išče nihče, ker nihče ni pristojen.
Pred slabimi tremi tedni je Agencija RS za okolje (Arso) N1 posredovala rezultate vzorčenj, ki jih je letos zanjo trikrat opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano na Savi Bohinjki. Vzorce so odvzeli v Bodeščah, torej v prvem naselju nad Cajhnovim jezom, kjer se je nabirala debela plast nesnage, ki je smrdela po fekalijah, domačini pa so takrat s prstom kazali na občino Bled oziroma njihov (stari) kanalizacijski sistem.
Obenem je Arso rezultate posredoval še petim institucijam: občini Bled, ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, direkciji za vode in dvema inšpektoratoma, in sicer inšpektoratu za okolje ter inšpektoratu za naravne vire in prostor.
Vzorca, ki sta bila iz Save Bohinjke odvzeta februarja in aprila, sta bila skladna s smernicami NIJZ, avgustovske analize pa so pokazale “neobičajno visoko” število bakterij E.coli: v 100 mililitrih vode je bilo 1.400 CFU. Ob tem so analize pokazale še 55 CFU enterokokov. (CFU je enota, ki se uporablja v mikrobiologiji za ocenjevanje števila mikroorganizmov).
“Sava Bohinjka je bila avgusta precej fekalno onesnažena. V alpskih rekah, kot je Sava Bohinjka v Bodeščah, so vrednosti E.coli običajno veliko nižje,” so takrat za N1 pojasnili na Arsu. Vrednosti bakterije E.coli v Savi Bohinjki so bile avgusta presežene za 400 enot, kar pomeni, da bi NIJZ — če bi šlo za kopalne vode — kopanje tam odsvetoval ali celo prepovedal.
Na Arso smo zato takrat naslovili vrsto vprašanj. Med drugim nas je zanimalo, ali so kdaj preverjali, kaj oziroma kje konkretno je vzrok nesnage, ki se nabira na Cajhnovem jezu, in pa katera institucija mora na podlagi rezultatov analize ukrepati, poiskati vir onesnaženja ter onesnaževalca sankcionirati. Na odgovor smo čakali dva tedna, ko so nam z Arsa odgovorili, da je njihova naloga spremljanje okolja in biti strokovna podpora odločevalcem. "Državnim organom smo v pomoč pri upravljanju voda," so dodali.
Vprašanji, kako bodo ukrepali oziroma kdo bi moral ukrepati, smo zato naslovili na vseh pet institucij, ki jih je Arso seznanil z izsledki vzorčenja.
"Za izrekanje ukrepov je pristojna inšpekcijska služba," so nam odgovorili z direkcije za vode. Na obeh pristojnih inšpektoratih medtem pravijo, da ne morejo ukrepati. Inšpektor lahko namreč po njihovih besedah ukrepa zgolj zoper znanega povzročitelja, torej zavezanca z imenom in priimkom. V nasprotju s policijo ne more iti po sledeh fekalij, ki bi ga pripeljale do izvora onesnaženja.
Tudi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so zapisali, da naša vprašanja ne spadajo pod njihovo pristojnost, ter jih posredovali ministrstvu za naravne vire in prostor. To še ni odgovorilo, prav tako še nismo prejeli odgovora občine Bled.
Arso sicer Save Bohinjke ne vzorči redno. Analiza je bila narejena kot del izredne naloge, v okviru katere preverja mikrobiološko onesnaženje po vsej državi. Mikroorganizmi fekalnega izvora v vodah namreč predstavljajo nevarnost za zdravje in okolje, pravijo. Tako bodo pridobili celostno sliko, kar pa bo podlaga za izvajanje ustreznih ukrepov. Ta trenutek — kot rečeno — na Savi Bohinjki še ni ukrepal nihče.
Kot vse kaže, bodo fekalije v potok tekle še tri leta
Do danes se torej nihče ni lotil iskanja izvora onesnaženja in preverjanja, ali je krivec res star mešani kanalizacijski sistem na Bledu, kot to trdijo mnogi, ki živijo v bližini Cajhnovega jezu.
Spomnimo: v občini Bled se komunalne odpadne vode v centralno čistilno napravo stekajo po dveh kanalih: V kanal je sodoben, M kanal pa je star. Sem se skupaj s kanalizacijo stekajo tudi padavinske in izvirske vode, ki so v lasti Republike Slovenije. In prav te — predvsem potok Ušivec — so po mnenju občine glavna težava.
Količina teh voda je za sistem oziroma čistilno napravo po besedah občine prevelika, zato se mešane vode konstantno razbremenjujejo oziroma prelivajo. Del fekalij, pomešanih z meteorno vodo, torej teče mimo čistilne naprave v potok Jezernica, ki se izliva v Savo Bohinjko. Kako je to videti, si poglejte v videu spodaj.
A Arso ideji občine o izločitvi Ušivca iz kanalizacijskega sistema nasprotuje. Če bi ga preusmerili neposredno v Blejsko jezero, bi namreč to po njihovih besedah poslabšalo stanje jezera. Arso je pojasnil, da je omenjeni potok s preusmeritvijo v kanalizacijski kanal izgubil samočistilne sposobnosti, zato je obremenjen z nitrati, fosforjem ter raztopljenimi mineralnimi solmi.
Kot vse kaže, se bodo fekalije v Jezernico in posledično v Savo Bohinjko iztekale vsaj do novembra 2027. Šele takrat mora občina namreč začeti spoštovati inšpekcijsko odločbo in nepravilnosti, ki se vlečejo že leta, odpraviti. Če inšpektorat roka ne bo znova podaljšal.
To se je namreč v zadnjih letih zgodilo že dvakrat. Prvič je inšpektorat pred štirimi leti občini naložil, da mora kanalizacijo urediti do 31. decembra 2020, a se to ni zgodilo. Rok je nato inšpektorat podaljšal do 31. decembra lani, ko je pred iztekom roka občina inšpektorico znova zaprosila za obnovo postopka.
"Inšpektorat je zaprosilu ugodil in marca letos sta bili izdani odločbi, ki narekujeta občini, da odrejene obveznosti izpolni do 30. 10. 2027," pravijo na inšpektoratu za naravne vire in prostor.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje