Fides bo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti izpodbijal na ustavnem sodišču

Zdravniški sindikat Fides je vložil zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Sindikat je ustavnemu sodišču predlagal, da presojo opravi absolutno prednostno ter do dokončne odločitve zadrži izvajanje izpodbijanih členov.

Kot so sporočili iz sindikata, so vložili zahtevo za presojo ustavnosti tistih členov, ki med drugim zdravnikom omejujejo pravico do dodatnega dela in prosto izbiro zaposlitve. To po njihovem mnenju pomeni neposreden poseg v ustavno zagotovljeno svobodo dela.

"Izpodbijane določbe zdravnikom namreč ne omogočajo enakih pogojev za opravljanje dela, temveč uvajajo sistem, ki je neenak, nesorazmeren in brez razumne utemeljitve," so zapisali v izjavi.

Predsednik Fidesa Damjan Polh je ocenil, da je ustavna presoja edina pot, da zaščitijo pravico do zdravljenja za vse, ki v zdravstvu delajo in ga potrebujejo. “Vladna politika si skuša z navidezno pravičnostjo zakriti dejstvo, da s kadrovsko stisko v zdravstvu ne zna in ne zmore upravljati. Ko zdravnikom prepreči dostop do trga dela, pacientom zapre vrata do zdravstvenih storitev," je še dodal.

V sindikatu so vložili ustavno presojo na člene, ki se nanašajo na omejitev pravice zdravnikov za delo pri drugem delodajalcu ali pri t. i. čistem zasebniku, to so členi 51.a, 53., 53.b, 53.c in 53.d zakona o zdravstveni dejavnosti, je za STA dejal član predsedstva sindikata Bojan Kostić.

Kaj določajo "sporni" členi?

51.a člen sicer določa, da se mora zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zavodu ali pri koncesionarju, vključiti v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Pogoje za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva pa določa 53. člen.

53.b člen je tisti, ki ločuje javno in zasebno zdravstvo, saj določa, da lahko zdravstveni delavec, ki je zaposlen pri enem ali več javnih zavodih, sklene pogodbo za krajši delovni čas ali podjemno pogodbo le v okviru javne zdravstvene mreže, za to pa potrebuje soglasje delodajalca. 53.c člen opredeljuje pogoje za sklepanje podjemne pogodbe, 53.d pa določa, da sme zdravstveni delavec, ki v javnem zavodu dela polni delovni čas, izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim javnim zavodom, vendar največ za osem ur na teden.

Vložili so tudi zahtevo za oceno ustavnosti prve točke četrtega odstavka, ki med pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti našteva, da mora imeti izvajalec zdravstvene določenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, in tretje alineje petega odstavka 3.a člena, ki določa, da zdravnik ne more samostojno opravljati zdravstvene dejavnosti, če prej ni bil vsaj dve leti zaposlen v zdravstvenem timu. Zahtevajo tudi oceno ustavnosti 5. člena, ki opredeljuje mrežo javne zdravstvene službe.

Po Kostićevih besedah je namen sindikata, da zagotovijo pravice zdravnikom, ki izhajajo iz ustave, med drugim do proste izbire delodajalca. "Kar ta zakon bistveno omejuje, brez da bi izboljšal dostopnost do zdravstvenih storitev ta paciente," je povedal za STA. Meni, da gre za balkanizacijo sistema in kadrovsko osiromašenje javnih zavodov, kar bo poslabšalo dostopnost do zdravstvenih storitev za zavarovane osebe.

V Fidesu pričakujejo, da bo ustavno sodišče "zelo hitro ukrepalo in zagotovilo, da je zakon skladen z ustavo", je še povedal Kostić.

Državni zbor je 23. aprila po vetu državnega sveta ponovno sprejel novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ločuje javno in zasebno zdravstvo. Javni zdravstveni delavci in sodelavci za delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih odslej ne bodo več mogli pridobiti novega soglasja, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih pa lahko delajo pod strožjimi pogoji.

V Fidesu so aktivnosti za vložitev zahteve za oceno ustavnosti novele začeli v začetku aprila, po tem, ko je DZ novelo prvič sprejel, in napovedali, da bodo zahtevali presojo členov, ki so jih označili za škodljive.