Fides resno zaskrbljen: Neodgovorno eksperimentiranje z usodo javnega zdravstva

Foto: Borut Živulovič /Bobo

V Fidesu so resno zaskrbljeni nad predlogom zakona o zdravstveni dejavnosti. Po novem zdravstveni delavci, zaposleni v javnem sektorju, ne bodo več mogli delati pri zasebnikih prek davčno ugodnejših oblik, možne pa bodo delne redne zaposlitve. "Omejevanje dodatnega dela zdravnikov ne bo izboljšalo dostopnosti ali skrajšalo čakalnih vrst – ravno nasprotno, še več zdravnikov bo zapustilo javni sektor," opozarjajo v zdravniškem sindikatu.

Zdravniški sindikat Fides je “resno zaskrbljen” nad predlogom zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZdej), ki ga je včeraj predstavilo ministrstvo za zdravje. V Fidesu pravijo, da gre za “neodgovorno eksperimentiranje z usodo javnega zdravstva”.

Po novem zdravstveni delavci, zaposleni v javnem sektorju, ne bodo več mogli delati pri zasebnikih prek davčno ugodnejših oblik, kot so s. p. in d. o. o. Možne bodo le delne redne zaposlitve, pri čemer bodo morali zasebni izvajalci zaposlenim plačati dopust, izobraževanja in vse ostalo. Zakon je trenutno v medresorskem usklajevanju, nato ga bosta potrjevala vlada in parlament.

“Omejevanje dodatnega dela zdravnikov ne bo izboljšalo dostopnosti ali skrajšalo čakalnih vrst – ravno nasprotno, še več zdravnikov bo zapustilo javni sektor,” so opozorili v Fidesu. Prepričani so, da novela ne naslavlja ključnih težav, ki so kadrovska podhranjenost, neustrezno financiranje zdravstva ter nestimulativen plačni sistem. “Namesto tega prinaša ‘rešitve’, ki bodo še bolj obremenile zaposlene v javnih zavodih,” so prepričani v zdravniškem sindikatu.

“Ob tem je še posebej zaskrbljujoče, da novela daje vtis, kot da zaposleni v javnih zavodih ne opravljajo dovolj dela,” še pravijo v Fidesu. “Takšna sporočila so žaljiva do vseh zdravstvenih delavcev, ki z velikim naporom in prekomernimi nadurami že zdaj držijo sistem pokonci. Dela z bolniki ni mogoče meriti po proizvodnih standardih – zdravstvo namreč ni tekoči trak,” opozarjajo.

Novela predvideva, da javni uslužbenci ne bodo več smeli opravljati storitev pri zasebnih izvajalcih po pogodbah, prek s. p. ali d. o. o. Bo pa mogoča delna redna zaposlitev, če bo zdravstveni delavec najmanj 40-odstotno zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu in bo izpolnjeval pogoje za izdajo soglasja – da naredi dovolj dela, da ne odklanja dela v javnem zavodu, da dežura in dela nadure.

ZZdej predvideva tudi možnost nagrajevanja za zdravstvene delavce, 100-odstotno zaposlene v javnem zdravstvu. Za dodatno delo pri svojem delodajalcu bodo plačani prek davčno ugodnejše podjemne pogodbe.

Dežurstvo za vse

Strateški svet za zdravstvo, ki ga vodi kirurg Erik Brecelj, je novosti, ki jih prinaša zakon, pozdravil. Brecelj je kot posebej pozitivno izpostavil dejstvo, da bodo po novem morali dežurati vsi, s čimer bodo razbremenili najbolj obremenjene kolege. Zdravniško zbornico je pozval, naj dežuranje (neprekinjeno zdravstveno varstvo) določi kot enega od pogojev za pridobitev zdravniške licence.

Nasprotno pa se v Fidesu sprašujejo, ali bo “prisila za vse zaposlene v zdravstvu, da se vključujejo v neprekinjeno zdravstveno varstvo, res privabila mlade v te poklice”.

“Predlog, ki je bil v javnost ponovno posredovan brez širšega strokovnega posveta, kaže na samovoljno delovanje ministrstva za zdravje, kar je v nasprotju z načeli odprtega socialnega dialoga,” so še zapisali v Fidesu. Predlog zakona je bil sicer, kot je običajno, v javni razpravi, v kateri lahko deležniki posredujejo svoje pripombe. Te je med drugim podala zdravniška zbornica. “Vse pripombe deležnikov smo vzeli resno, nismo pa mogli upoštevati vseh, saj je bila osnovna smer v izhodiščih začrtana,” je včeraj dejala generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar.

V Fidesu ostro zavračajo tudi “retoriko o plenilcih javnega zdravstva, ki le spodkopava zaupanje v zdravstvene delavce”. Opozarjajo, da naj v primerih nepravilnosti odgovorni jasno navedejo imena in ukrepajo. “Splošne obtožbe so škodljive in nepoštene do večine zdravnikov, ki požrtvovalno opravljajo svoje delo,” pravijo v Fidesu.

Včeraj je namreč kirurg Brecelj zdravniške organizacije obtožil, da se zavzemajo zgolj za zelo ozko skupino najbolje plačanih zdravnikov, ki skuša javnost prepričati, da bo ta zakon uničil javno zdravstvo. “To ni vojna proti zasebnikom. Je pa vojna proti tistim, ki plenijo po zdravstvu in tolčejo mastne dobičke. Ti so pa prizadeti in upam, da bodo,” je dejal Brecelj in poudaril, da so trditve, da bodo zdravniki zaradi zakonske spremembe množično odhajali med zasebnike, neutemeljene.

V Fidesu ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel pozivajo, “da nemudoma predstavi ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev in v razpravo vključi vse ključne deležnike” in poudarjajo, da si “slovensko javno zdravstvo enostavno ne more več privoščiti takšnih eksperimentov”.