Menu Item
V zadnjem soočenju pred nedeljskimi referendumi sta se o noveli zakona o RTV Slovenija v oddaji N1 STUDIO soočila poslanka SDS Alenka Jeraj in nekdanji minister za kulturo in član predsedstva stranke SD Dejan Prešiček. Čeprav sta se sogovornika strinjala, da bi bilo treba zakon o RTVS spremeniti, pa sta bila pri vprašanju depolitizacije javnega zavoda na popolnoma nasprotnih bregovih.
Vladna novela zakona o RTVS v svojem bistvu spreminja vodstveno strukturo delovanja javne radiotelevizije. Namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta, katerih večino članov je doslej imenoval državni zbor, bi upravljanje in nadzor prepustili 17-članskemu enotnemu svetu. V njem bi imeli šest članov zaposleni na RTVS, preostalih 11 pa bi bilo predstavnikov javnosti. Namesto generalnega direktorja bi RTVS vodila štiričlanska uprava, eden od članov pa bi bil tudi delavski direktor. Zakon iz leta 2005, ki je trenutno v veljavi – mnogi ga imenujejo tudi Grimsov zakon – daje moč državnemu zboru, da imenuje 21 članov v programskem svetu. V nadzorni svet pa državni zbor imenuje pet predstavnikov, štiri jih imenuje vlada, dva pa sta predstavnika zaposlenih. Vlada premierja Roberta Goloba pa želi po trditvah koalicije s svojim zakonskim predlogom iz odločanja o imenovanju svetnikov in nadzornikov umakniti strankarsko politiko.
Poslanka SDS Alenka Jeraj meni, da z vladno novelo zakona ne bi prišlo do depolitizacije javne radiotelevizije, saj da se znižuje število mest, ki so bila v preteklosti namenjena predstavnikom javnosti, prav tako pa so po vladnem predlogu ta mesta nekako rezervirana za določene organizacije, ki so po njenih besedah že v preteklosti delovale politično. Kot primer je navedla Olimpijski komite Slovenije, ki je pred leti za programskega svetnika predlagal Janeza Kocijančiča, nekdanjega predsednika stranke SD, ki je bil kasneje tudi predsednik programskega sveta. V stranki SDS se jim zdi, tako Jeraj, da bi organizacije, ki bi predlagale svoje člane v svet RTVS, pri imenovanju članov delovale politično. “Podpiramo, da se zmanjšuje število članov programskega sveta, prav tako podpiramo, da se iz programskega sveta izloči pet članov, ki jih državni zbor imenuje na predlog političnih strank. A po novi različici zakona se zmanjšuje število članov za vse, razen za zaposlene. Ti bi imeli namesto treh po novem šest članov,” je poudarila Jeraj. Po mnenju SDS imajo zaposleni s tremi mesti v programskem svetu že zadosti mest zaradi podvojitve njihovega števila pa “nas to spominja na obliko samoupravljanja”.
Povedala je, da zakon pri imenovanju članov izključuje upokojence in humanitarne organizacije ter da ne razume umika politike iz RTVS, saj da državni zbor imenuje tudi varuha človekovih pravic in informacijskega pooblaščenca – oba organa bosta po novem zakonu predlagala po enega člana v svet RTVS in dodala: “Tudi ti dve funkciji volimo v državnem zboru, ker nam ljudje na volitvah za to dajejo pristojnost.”
Nekdanji minister za kulturo Dejan Prešiček je poudaril, da je ključna sprememba, ki jo uvaja nov zakon, umik politike iz RTVS, tako leve kot desne. “Politika se mora umakniti iz RTVS, večji pomen pa moramo dati civilni družbi,” je dejal Prešiček in dodal, da so pri izbiri organizacij in zavodov, ki bodo imenovali nove svetnike, izbrali takšne, ki bi lahko predstavljali čim širšo voljo civilne družbe. Izpostavil je dejstvo, da se je politika preveč vmešavala v delovanje in vsebine na RTVS in da se to z ukinjanjem oddaj, umikanjem novinarjev in voditeljev tudi pozna na ekranih. Jeraj ga je opozorila, da je ukinjanje oddaj in prihod novih kadrov nekaj takega, kar se dogaja po vseh televizijah po svetu in da je bilo vodstvo zaradi padca gledanosti RTVS prisiljeno, da sprejme neke spremembe. “Ustanovili so recimo oddajo Panorama in v zadnjem času se vidi, da so ljudje to sprejeli, saj se gledanost veča,” je dodala poslanka SDS.
“Tako brutalnega vplivanja na RTV Slovenija še ni bilo”
Prešiček se je strinjal z Alenko Jeraj, da je nekaj povsem normalnega, da se nekatere oddaje čez čas umaknejo, a da se nikakor ne more strinjati s tem, da se umika novinarje, voditelje in urednike zaradi nestrinjanja stranke SDS z njimi. “Tako brutalnega vplivanja na RTV Slovenija še ni bilo,” je bil oster nekdanji minister za kulturo.
“Ker je slovenska družba raznolika, tako na levi kot na desni, bi morala javna radiotelevizija to tudi odražati. Ko pride na mizo nek nov zakonski predlog, se je treba o tem pogovarjati in razpravljati,” je o manku javne razprave in sprejemanju zakona po nujnem postopku povedala Alenka Jeraj. Prešiček jo je na tem mestu spomnil, da je tudi Grimsov zakon iz leta 2005 šel čez državnozborsko proceduro po nujnem postopku. “Takrat to ni bil problem, pa so bili prav tako umaknjeni vsi vodstveni kadri. Vse, kar očitate nam, ste takrat počeli vi,” je poslanko SDS opozoril nekdanji minister za kulturo. “Politika se mora opredeliti in poenotiti okoli tega, da je ključno, da imamo v državni neodvisni javni medij”, je dejal Dejan Prešiček. Alenka Jeraj je zavrnila njegov očitek o vmešavanju stranke SDS v delovanje RTVS, češ da so se “v politiki vmešali zgolj toliko, kot nam nalaga ustava”.
Nadalje je poslanka največje opozicijske stranke vladni koaliciji očitala, da nov model upravljanja in vodenja RTVS ne bo več pod nadzorom. Do sedaj je nadzorni svet po njenih besedah lahko blokiral finančni načrt in je moral programski svet slabe rešitve popraviti. Po mnenju SDS bi novoustanovljeni finančni odbor (ta bi v delu nadomestil zdajšnji nadzorni svet) bil zgolj “brezzobi tiger”, saj bi imel zgolj posvetovalno funkcijo in ne nadzora.
S tem se Prešiček ni strinjal, saj vladna novela zakona predvideva, da bi imel nov enotni svet RTVS nadzorno, programsko in finančno funkcijo. “Namen tega zakona je, da spremenimo upravljanje. Predvsem zaradi čudnega sistema dveh nadzornih svetov, ki jih moderna podjetja ne poznajo. Zato uvajamo štiričlansko upravo, v kateri bo tudi delavski direktor, z namenom, da imajo zaposleni več vpliva. Zmanjšati želimo tudi kontrolno institucijo na 17 članov, v kateri politika več ne bi imela vpliva,” je ponovil Prešiček in dodal, da bi bil kriterij, kdor lahko postane član enotnega sveta, višji. “To ne more postati kar nekdo, ki si ga politika želi,” je še povedal.
Ob tem je poslanko Jeraj tudi opomnil, da naj bi RTVS trenutno posloval z 12 milijoni evrov izgube. “Če bi nadzorni svet tako dobro delal, ne bi bilo takšne izgube in če bi programski svet dobro delal, gledanost RTVS ne bi padala. Gledanost pa pada, zelo,” je povedal nekdanji minister za kulturo. Alenka Jeraj pa mu je odgovorila, da je generalni direktor Andrej Grah Whatmough na seji odbora za kulturo povedal, da bi sicer javni zavod letošnje leto končal s pozitivnim izkupičkom, ampak da bo zavod vseeno ob 5-milijonski primanjkljaj zaradi energetske draginje, zato je s pismom pozval premierja Goloba, da naj vlada razmisli o dvigu RTV prispevka.
Voditelj soočenja Miha Orešnik je poslanko Alenko Jeraj opomnil, da generalni direktor RTV Whatmough v svojih objavah, kjer poziva volilce, naj glasujejo proti sprejemu zakona, navaja, da se bo v primeru sprejema zakona zvišal prispevek za RTVS, kar počne tudi njena stranka SDS. “Mi to govorimo na podlagi pisma, ki ga je gospod Grah poslal premierju Golobu. Ta je v njem zapisal, da se bodo o financah pogovarjali takrat, ko bo uveljavljen novi zakon,” je razložila Jeraj in dodala, da si v SDS razlagajo to tako, da se bo po uveljavitvi zakona zvišal RTV prispevek. Voditelj Miha Orešnik je nato pozval Dejana Prešička, če se lahko zaveže, da se po uveljavitvi zakona ne bo zvišal prispevek. “Lahko se. Prispevek za RTVS se po uveljavitvi zakona ne bo dvignil,” je dejal nekdanji minister za kulturo in dodal, da se bo javni radioteleviziji finančno pomagalo zaradi draženja energentov.
Prestopi novinarjev v politiko in nazaj
Beseda v studiu je nanesla tudi na zaposlovanje nekaterih novinarjev, ki so v preteklosti delali v medijih, ki so bolj naklonjeni politiki stranke SDS ali so z njo povezani. Poslanka Jeraj je Prešička povprašala, zakaj se ti novinarji, ki so zaključili smer novinarstva na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ne bi smeli zaposliti na javni RTV. Prešiček ji je odgovoril, da se seveda lahko zaposlijo, vendar je na RTVS veljalo, da se morajo novinarji in voditelji “leta in leta kaliti, preden so lahko stopili pred kamere oddaj, kot so Dnevnik in Odmevi”.
Sogovornika sta se na nasprotnih bregovih znašla tudi pri zaposlovanju kadrov, ki so blizu stranke SDS, na mesta odločanja na RTVS. Prešiček je Jeraj opozoril na primer Uroša Urbanije – v času tretje vlade Janeza Janše je bil direktor vladne službe za komuniciranje (Ukom) – in Ksenije Koren, nekdanje premierjeve svetovalke za odnose z javnostmi v času druge Janševe vlade, ki je pred kratkim postala urednica dnevnoinformativnega programa televizije. Jeraj mu je odgovorila, da ne sme pozabiti na nekdanjo sindikalistko in novinarko Petro Bezjak Cirman, ki se je neposredno iz novinarskih vod preselila na čelo Ukoma in na še številne druge novinarje RTVS, ki so se v zadnjih letih podali v politične vode.
“Če gredo novinarji v politiko, se mi zdi to nekako legitimno. Se mi zdi pa sporno, če se nekdo iz politike želi vrniti v novinarstvo. Mi je vseeno, ali so levi ali desni, s tem se ne strinjam,” je dejal Prešiček. A ga je Jeraj opozorila na primer nekdanje kulturne ministrice Majde Širca, ki se je iz novinarstva podala v politiko in kasneje nazaj na RTVS. “To je treba prekiniti na obeh straneh,” ji je odgovoril Prešiček.
Ob koncu oddaje je voditelj Miha Orešnik Alenko Jeraj povprašal, ali namerava SDS, v primeru, da bo zakon o RTVS potrjen na referendumu, vložiti zakon v ustavno presojo. Jeraj tega ni ne zanikala ne potrdila, dejala je zgolj, da se bodo v stranki o nadaljnjih korakih odločili potem, ko bo znan rezultat referendumov.
Celotno soočenje poslanke SDS Alenke Jeraj in nekdanjega ministra za kulturo Dejana Prešička pred nedeljskim referendumom si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje