Menu Item
Slovenska prestolnica je privabila tujce in investitorje, ki kupujejo ali najemajo stanovanja v mestu, s tem pa jim višajo cene.
Ljubljana je v zadnjem desetletju privabila več tujih kupcev in investitorje iz tujine kot kdaj koli prej, piše časnik Financial Times (FT). Iz majhne skupine britanskih, italijanskih in ruskih kupcev, ki so jih pritegnili razmeroma nizki davki v Sloveniji, mesto zdaj privablja ljudi iz ZDA, Avstralije, Kanade, Nemčije, Švice, pa tudi drugih evropskih držav, piše časnik.
“Ljubljana je kot balkanska Švica,” je za FT povedal Bogdan, svetovalec iz Srbije, ki je pred kratkim kupil trisobno stanovanje v Šiški. “Mesto je čisto, ljudje pa vljudni,” je dodal Bogdan, ki je časnik prosil, naj ne izda njegovega pravega imena. Kot pravi uživa, ker lahko smuča na bližnjih gorah, se na hitro odpelje v Italijo ali Avstrijo in gre na morje na Hrvaško.
Za Ljubljano se je odločil tudi Robert Miličević, inženir in nepremičninski posrednik, ki se je z ženo in dvema otrokoma v Slovenijo preselil iz kanadske Ottawe, da bi s tem izboljšal kakovost njihovega življenja.
“Za Ljubljano smo se odločili, ker se zdi, da je prava ’slaščica’ tega dela Evrope,” je povedal in jo označil za majhno različico Prage. Gneča turistov v mestu se mu ne zdi pretirana, sporazumevanje pa mu olajšuje dejstvo, da veliko prebivalcev dovolj dobro govori angleško. Z ženo sta v spodnji Šiški kupila trisobno stanovanje z balkonom, s katerega se odpira pogled proti Kamniškim Alpam. Za kvadratni meter stanovanja je Miličević plačal približno 4.000 evrov na kvadratni meter. Lokacija mu je všeč tudi zato, ker so blizu trgovine in pekarne. To je ugodnost, za katero pravi, da bi jo v Ottawi težko našli.
Po podatkih Geodetske uprave Slovenije je povprečna cena nepremičnine 3.950 evrov na kvadratni meter, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2015. Lani je bila povprečna cena stanovanja v mestu 360.000 evrov, povprečna letna bruto plača pa v Ljubljani znaša 30.000 evrov, piše FT.
“Ljubljana je bila zaspano mesto, še pred 15 leti skoraj neznano tujcem,” pravi Miličević. “Zdaj doživlja nekaj zaslužene pozornosti.”
Tudi turizem se je v mestu močno razmahnil, piše FT. Število obiskovalcev slovenske prestolnice se je med letoma 2010 in 2019 več kot podvojil, Slovenska turistična organizacija pa poroča, da se je njihovo število skoraj vrnilo na raven pred pandemijo.
Med razlogi, ki privlačijo tako turiste kot kupce stanovanj, FT našteva naziv zelene prestolnice Evrope iz leta 2016, in dejstvo, da je Ljubljana bila prva evropska prestolnica, ki je razglasila za cilj ničelni neto izpust toplogrednih plinov. Seveda pa je največja privlačnost mesta njegovo “romantično staro mestno jedro”, piše FT.
Cene višajo tudi turisti
Kot enega izmed razlogov za višanje cen nepremičnin v Ljubljani pa FT navaja tudi ponudbo stanovanj za kratkoročen najem, predvsem v okviru platforme Airbnb.
“Ker hoteli niso mogli sprejeti vse večjega števila obiskovalcev, so lastniki stanovanj v mestu, v katerih ne živijo, začeli ponujati enakovredne rešitve,” pravi Katarina Mikulić. “Čeprav po zakonu najemodajalci potrebujejo dovoljenje drugih lastnikov v svoji stanovanjski hiši, da lahko ponudijo stanovanja v kratkoročen najem in je na platformah, kot je Airbnb, dovoljeno ponuditi stanovanje le do pet mesecev v letu, redki dejansko upoštevajo pravila,” pa pravi Justin Young iz agencije Slovenia Estates, ki ponuja storitve upravljanja najemnin.
Domačini zgroženi tudi zaradi vse višjih najemnin
Pomanjkanje stanovanj in visoke cene nepremičnin pa višajo tudi najemnine. Te so se, kot piše FT, po vladnih podatkih v zadnjih 10 letih po vsej državi zvišale za skoraj 63 odstotkov. Na družbenem omrežju Reddit vre od objav o pomanjkanju stanovanj v Ljubljani, uporabniki pa drug drugega sprašujejo za nasvete pri iskanju ugodnega bivališča. “Situacija je NORA” se glasi ena od objav, opisuje FT in našteva primere, od katerih izpostavlja enega, v katerem je uporabnica objavila “oglas” za stanovanje za 450 evrov mesečne najemnine, ob njem pa objavila fotografijo zaporniške celice.
Ljubljančanka Tina Radacović je lani po več mesecih našla stanovanje za najem in pri tem “premagala” 200 drugih prosilcev. Prepričana je, da ji je uspelo le zato, ker ima varno službo na britanskem veleposlaništvu, ki med domačini velja za prestižno institucijo.
“Nikoli prej ni bilo tako težko,” pravi Radacović in meni, da k situaciji, kakršna vlada na stanovanjskem področju v Ljubljani, poleg kratkoročnih najemov za turiste in tujih kupcev prispevajo tudi nedavni prihod ljudi iz Rusije in Ukrajine ter pomanjkanje novih stanovanj, zgrajenih od osamosvojitve države leta 1991. “Cene so oderuške. Nemogoče je, da bi človek sam sploh kupil garsonjero,” pravi Katarina Mikulić in pokaže fotografijo grafita iz centra Ljubljane, ki je bil napisan na zidu hiše nedaleč od tržnice, na začetku Študentovske ulice. “Ne morem živeti v Airbnbju,” se je glasil grafit, ki so ga zdaj že izbrisali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje