Fotografi opozarjajo na ogroženost žanrov in poklica ter nestabilne pogoje dela

Slovenija 24. Apr 202316:14 1 komentar
Novinarska konferenca Aktiva fotoreporterjev in fotografov
Borut Živulović/Bobo

Slovenski fotoreporterji in fotografi opozarjajo na nestabilne delovne pogoje, ogroženost nekaterih žanrov in tudi poklica. Poteka tudi dialog med policijo o sodelovanju in medsebojnem spoštovanju dela. Slednje se nanaša tudi na napad na dogodke ob protestih v preteklosti. Želijo tudi vzpostavitev dialoga s PR službami in državnim protokolom, saj da so "politični portret zreducirali na propagandni material," predsednik aktiva Uroš Hočevar.

Fotoreporterji in fotografi, povezani v aktiv, so z željo ozaveščati javnost o pomenu svojega dela danes opozorili na nestabilne delovne pogoje, ogroženost nekaterih žanrov in poklica, izginjanje poklica urednika fotografije in težave pri razvoju kadra. V aktivu so razvili orodje za pomoč pri oblikovanju cen, stekel je tudi dialog s policijo.

Aktiv fotoreporterjev in fotografov, ki so ga vzpostavili v okviru Društva novinarjev Slovenije, je po izvolitvi vodstva danes predstavil svoje aktivnosti, ki jih izvaja predvsem na področjih odnosa do države, do uredništev, do javnosti in do članstva.

Aktiv so vzpostavili, da lahko z enotnim glasom nagovarjajo javnosti, delodajalce, naročnike, uporabnike in oblast o pomenu vizualnih vsebin, obenem pa aktiv zastopa pravice fotoreporterjev in fotografov in jim nudi podporo. Eden glavnih namenov delovanja aktiva je tudi izobraževanje.

Hkrati je predsednik aktiva Uroš Hočevar poudaril tudi njihove dolžnost. “Imamo neko dolžnost ali pa družbeno odgovornost pri ustvarjanju vizualnih vsebin,” je dejal. Ob tem je poudaril dolžnost odgovornega dokumentiranja sedanjosti, predvsem v luči inflacije podob in informacij.

“Politični portret so zreducirali na propagandni material”

Tudi zaradi dogodkov ob protestih v preteklosti, ko je bil med drugim eden od fotoreporterjev poškodovan s solzivcem, že teče dialog aktiva s policijo, v okviru katerega so se že pogovarjali o sodelovanju in medsebojnem spoštovanju dela, načrtovana so še nekatera predavanja. Hočevar je ocenil, da se glede tega stvari izboljšujejo.

Nujno bo po njegovih besedah treba vzpostaviti tudi dialog s PR službami in državnim protokolom, ki po Hočevarjevih besedah omejujejo dostop do politikov, državnih funkcionarjev in ostalih uslužbencev na vseh dogodkih. “Politični portret so zreducirali na propagandni material,” je dejal. Glede na izkušnje iz časa epidemije je kot nujen označil tudi dialog glede dostopanja do javnih ustanov, kot so denimo bolnišnice.

Nadalje je opozoril, da so fotoreporterji nenadoma postali tarča napadov s strani javnosti, kar se je posebej pokazalo v času epidemije. Izpostavil je še družbena omrežja, prek katerih se je po njegovih besedah javnost začela zavedati pravice do zasebnosti, v nekaterih primerih “do te mere, da so resno ogroženi žanri, kot so poulična fotografija, urbani portret, mestna panorama itd.” Glede reportažne in dokumentarne fotografije nasploh pa je dejal, da je “izgubila svoj domicil v medijih ter da zdaj ‘izhaja’ v galerijah”.

Izginil poklic urednika fotografije

Na področju odnosa do uredništev medijev je izpostavil, da je izginil poklic urednika fotografije, ki je skrbel za standarde in tudi razvoj kadrov. Aktiv opozarja tudi na izzive, povezane s pojavom umetne inteligence. Hočevar pa je spomnil tudi na po njihovem mnenju škodljivo pogodbo med nekdanjim vodstvom Ukoma in STA glede petih brezplačnih fotografij. V zvezi s pogodbo so poziv o premisleku glede določil poslali tudi novemu vodstvu Ukoma, a po Hočevarjevih navedbah niso dobili odgovora, zato ocenjuje, da se zdajšnja vlada s tem ne ukvarja.

Na novinarski konferenci so predstavili tudi rezultate ankete o razmerah na trgu novinarske fotografije, ki je pokazala na slabe in neurejene razmere. “Je tudi neki dokaz trenda propadanja poklica in področja novinarske fotografije,” je dejal član izvršnega odbora aktiva Matjaž Rušt.

Med drugim je anketa, v kateri je sodelovalo 57 članov, pokazala, da bruto mesečni dohodek skoraj polovice fotografov dosega le 1.200 evrov oziroma manj, in da jih je le še četrtina zaposlena v uredništvih, ostali so samozaposleni, za preživetje pa morajo opravljati še druga dela. Večina fotografov je odgovorila, da niso zadovoljni s cenami, ki jih dosegajo pri naročnikih. Zato so pri aktivu razvili orodje za pomoč pri oblikovanju cen.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje