Furs zarubil tudi socialno pomoč za kurjavo: "Otroci ne bi smeli nositi posledic dolgov staršev"

Kot smo poročali, je Finančna uprava (Furs) včeraj zarubila prihodke posameznikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz prekrškovnih terjatev. Dolžnikov je skupno 1.085. Izvršbo na prejemke denarne socialne pomoči je omogočil Šutarjev zakon.

Na Skupnosti centrov za socialno delo so zato zaskrbljeni. Po informacijah, ki so jih dobili od lokalnih CSD, so med tistimi, ki so ostali brez dela ali celotne socialne pomoči, tudi matere samohranilke, brezdomci in posamezniki s težavami v duševnem zdravju.

Rubili niso le socialne pomoči za posameznika, ampak v nekaterih primerih za celo družino – država tako ni odvzela nujnih sredstev za preživljanje le storilcu prekrškov, ampak tudi njegovim otrokom.

Furs je nekaterim zarubil tudi izredno denarno pomoč, ki se večinoma izplačuje v zimskih mesecih za kritje stroškov kurjave – in to prav v najhladnejših dneh leta.

Centri za socialno delo (CSD) o izvršbah niso bili obveščeni. Na pristojnem ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), ki ga vodi Luka Mesec iz Levice, pravijo, da "niti centri za socialno delo niti MDDSZ te izvršbe v nobenem primeru ne bi mogli preprečiti, ker zakon tega ne predvideva". Ministrstvo je sklicalo sestanek s predstavniki CSD in Fursom, da se pogovorijo "o bolj socialno občutljivem načinu izvajanja tega člena (Šutarjevega zakona)".

Sredi januarja rubili tudi izredno socialno pomoč za kurjavo

"Zaskrbljeni smo," pravi sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec. Po njenih besedah se je včeraj na zaposlene na CSD obrnilo veliko število ljudi v stiski, ki so ostali brez dela ali celotne denarne socialne pomoči.

"Nekaterim so zarubili celo izredno socialno pomoč. Ta se praviloma dodeli v zimskih mesecih za kurjavo in za izredne okoliščine," je opozorila.

Kot pravi, ne gre samo za pripadnike romske skupnosti, ampak tudi za ljudi s težavami v duševnem zdravju, brezdomne osebe, enostarševske družine.

"To pomeni, da družina ostane brez sredstev za preživljanje. S tem se kaznuje tudi otroke," opozarja Milavec in se sprašuje, ali smo socialna država, "če človeku ne omogočimo, da bi obročno sam odplačeval dolg, ampak vzamemo vse v celoti".

To pomeni, da so posamezniki ostali brez sredstev za hrano, nujna zdravila in osnovne življenjske stroške. V skupnosti poudarjajo, da je odvzem sredstev družinam z otroki nedopusten, saj najhuje prizadene prav otroke, ki nikakor ne smejo nositi posledic dolgov staršev.

Z ukrepi bi morala država ohranjati socialno varnost in dostojanstvo. "Ko je eksistenčna velika, se poveča nasilje v družini, prihaja do situacij, ki so še bolj tvegane za družine, do novih kaznivih dejanj," še opozarja Milavec.

Furs je od 8. januarja 2026 do danes izdal 1.674 sklepov o izvršbi dolžnikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Iz tega naslova je bilo izterjanih 126.260 evrov. Dolžnikov je skupno 1.085, to pomeni, da je bilo za enega dolžnika lahko izdanih več sklepov.

"Z izvršbo bomo nadaljevali tudi v prihodnje," pravijo pri Finančni upravi in dodajajo, da ne vodijo "informacije o tem, koliko teh dolžnikov je prejemnikov denarnih sredstev iz naslova denarne socialne pomoči". Je pa verjetno, da jih je večina, saj je Furs druge prihodke, kot je plača, lahko zarubil že pred uveljavitvijo Šutarjevega zakona.

Res vsi enaki pred zakonom?

Tatjana Milavec poudarja, da je seveda prav, da smo pred zakonom vsi enaki, a opozarja, da "ti ljudje nimajo enakih možnosti kot nekdo, ki je zaposlen".

Medtem ko lahko po Šutarjevem zakonu zarubijo celotno denarno socialno pomoč (DSP), pa Zakon o izvršbi in zavarovanju omejuje višino sredstev, ki jih lahko Furs zarubi, na največ dve tretjini plače, pri čemer mora posamezniku ostati najmanj 76 odstotkov minimalne plače.

Milavec pojasnjuje, da so prejemniki DSP pogosto posamezniki, ki se ne morejo zaposliti, na primer osebe s težavami v duševnem zdravju. "Ne moremo pričakovati, da imajo druge dohodke, ne ostane jim nič," opozarja.

Skupnost centrov za socialno delo je sicer, podobno kot drugi strokovnjaki s področja socialnega varstva, že novembra ob sprejemanju Šutarjevega zakona opozorila na neprimernost izvršb na socialne transferje.

"Morda je taka odločitev všečna, ni pa humana, človeška, niti strokovna," opozarja Milavec. "To, da mama, ki sama preživlja otroke, ostane brez socialne pomoči, se ne bi smelo zgoditi." Pričakujejo odziva zagovornika enakih možnosti in varuha človekovih pravic ter ponovno opozarjajo, da gre za ustavno sporno določilo. "Takšen način izvajanja pooblastil ogroža dostojanstvo ljudi in nasprotuje temeljnim načelom socialne države."

Centri za socialno delo niso bili obveščeni

Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma Šutarjev zakon v 8. členu določa, da "davčni organ, ki je /.../ izdal sklep o izvršbi na prejemke iz naslova denarne socialne pomoči, o sprejetem sklepu obvesti krajevno pristojen center za socialno delo", CSD pa presodi, ali se socialna pomoč izplača "v naravi". To pomeni z neposrednim plačilom položnic ali izdajo naročilnic za nakup blaga.

Dolžniki so, tako pravi Furs, prejeli opomin, sklep o izvršbi pa sta prejela dolžnik in banka, ne pa tudi CSD. "Finančna uprava je sezname izdanih sklepov posredovala ministrstvu, saj ne razpolaga s podatkom o tem, kdo je krajevno pristojen center za socialno delo," so sporočili.

Na Fursu pravijo, da "sklepe, vključno takšne, ki lahko posežejo na denarno socialno pomoč, izdajajo dnevno, zato bi presojanje CSD, ali je potrebno izplačilo socialne pomoči delno ali v celoti v naravi, imelo lahko morebiten vpliv le na bodoča izplačila denarnih socialnih prejemkov ter s tem na rubež denarnih sredstev". Vpliv na že izdane sklepe, izdane v januarju, pa bi tako bil mogoč le, če bi CSD o institutu izplačevanja v naravi odločali pred izvršitvijo sklepa, ta možnost je namreč obstajala tudi pred sprejetjem Šutarjevega zakona.

Po besedah Tatjane Milavec se posamezniki obračajo na CSD, misleč, da so oni odgovorni za izvršbe. "Po mojem mnenju bi moral Furs, preden je šel v izvršbo, zaradi zagotavljanja socialne varnosti ljudi, previdnostno vnaprej obvestiti CSD," je dejala.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec pravi, da so stopili v stik s CSD in Fursom in da se bodo sestali. "Preverjamo pa zdaj predvsem, kako bomo v prihodnje poskrbeli za boljše obveščanje in pa tudi v tistih vidikih, kjer je lahko družina, ki se ji rubi, močno socialno ogrožena - kako lahko poskrbimo za manj socialno ogrožajoč ukrep," je dejal minister.

Računajo na humanitarne organizacije

CSD so se, pravijo v skupnosti, takoj odzvali in zagotavljajo pomoč v okviru danih pravnih možnosti, a so te omejene. Tudi če zdaj posamezniki vložijo prošnje za druge oblike pomoči, teh zaradi predpisanih postopkov namreč ni mogoče zagotoviti takoj.

Informacije, ki so se pojavile v javnosti, da lahko centri zagotovijo nadomestne bone, so netočne. Kljub temu bodo CSD storili vse, kar je v njihovi pristojnosti, da posameznikom pomagajo do prebroditve stiske in da zaščitijo otroke ter druge ranljive skupine, v sodelovanju z nevladnimi in humanitarnimi organizacijami. "Te lahko pomoč zagotovilo hitreje. Brez njih smo CSD nemočni, ne da ne bi želeli, ampak so zakonske omejitve take, da ne moremo dodeliti pomoči, ki bi jih družina potrebovala," je še povedala sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo.

Golob: Čas je, da začnejo živeti enako, kot živimo vsi Slovenke in Slovenci

Predsednik vlade Robert Golob je glede izvršb Fursa sporočil, da gre za velik mejnik, ki ga ne gre podcenjevati, saj je prvi korak k temu, da smo socialna država, ki bo pomagala pomoči potrebnim, hkrati pa "rekla ne tistim, ki to izkoriščajo in se ob tem počutijo nedotakljive".

"Ni več nedotakljivih," je dejal. To je sporočilo, ki ga vlada in koalicija daje vsem, "ki so se do zdaj obnašali neprimerno, izkoriščali našo dobroto, ob tem pa ustvarjali nered in nemir v državi". "Zdaj je pa čas, da začnejo živeti enako, kot živimo vsi Slovenke in Slovenci, odgovorno in urejeno," je sklenil.

Tudi namestnik vodje poslanske skupine Svoboda Lenart Žavbi je izrazil zadovoljstvo, da se zakon izvaja "tako kot smo si v DZ in v zakonodajnem postopku to predstavljali". In sicer tako, da "pravila igre" oz. zakonodaje veljajo za vse enako, je pojasnil. Samo na ta način bo po njegovem prepričanju dosežena maksimalna solidarnost med ljudmi.