Zavod za transfuzijsko medicino kljub številnim kritikam in pozivom, tudi varuha za človekove pravice, še vedno ni spremenil meril za izbor krvodajalca, po katerih je istospolno usmerjenim moškim dosmrtno prepovedano darovati kri.

Merila za izbor krvodajalca, ki so objavljena na spletni strani zavoda za transfuzijsko medicino, istospolno usmerjenim moškim dosmrtno prepovedujejo darovati kri. Specialistka transfuzijske medicine z oddelka za preskrbo s krvjo na Zavodu za transfuzijsko medicino Valentina Filipović Samec pojasnjuje, da je “zagotavljanje varne in kakovostne krvi za bolnike prva in prednostna naloga transfuzijske službe”, pri čemer je “zagotovilo za to samo zdrav in odgovoren krvodajalec”, ki ne sodi v skupino z večjim tveganjem za bolezni, ki se lahko prenašajo s krvjo.

4. junija tradicionalno praznujemo dan slovenskega krvodajalstva, saj so po podatkih Rdečega križa prav na ta dan leta 1945 v Sloveniji odvzeli in shranili prve enote krvi, ki so že vsebovale konzervans in so jih tako lahko tudi shranjevali. Ta pomemben mejnik na področju transfuzijske službe in krvodajalstva praznujemo kot dan krvodajalstva v Sloveniji.

Predstavnik Legebitre Mitja Ćosić opozarja, da so takšne okužbe in bolezni prisotne v vsej populaciji, ne le med istospolno usmerjenimi moškimi. “Tvegano vedenje bi moralo biti tisto, ki bi določalo, kdo in kdaj ne sme darovati krvi.”

V uradu varuha človekovih pravic, ki ga vodi Peter Svetina, so zaradi dosmrtne prepovedi darovanja krvi obravnavali pritožbo že leta 2018 in jo zajeli tudi v takratnem letnem poročilu. Po njihovi oceni je takšno merilo diskriminatorno, saj zanj ne obstajajo pravne podlage, ampak izhaja le iz “stališča transfuzijske stroke”.

Dogovor: več denarja za duševno zdravje in družinsko medicino

Slovenija

27. Maj 2021 0

Slovenija

27. Maj 2021 0

Namesto dosmrtne prepovedi časovni odklon

Mitja Ćosić, ki v društvu Legebitra dela na področju HI in vodi dejavnosti testiranja v skupnosti, poudarja, da se dobro zavedajo pomena varne oskrbe s krvjo. “Vedeti pa moramo, da je okužba prisotna tudi v drugi populaciji. Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), so zelo heterogena skupina, marsikdo med njimi je v monogamnem razmerju in nima tveganih spolnih odnosov. Po drugi strani se številni heteroseksualci spuščajo v tvegane spolne odnose. Vemo tudi za nekatere heteroseksualne moške, ki darujejo kri, ker jim to omogoča enostaven dostop do testiranja, s katerim preverjajo, ali so zdravi. Po drugi strani testiranje v MSM-populaciji ni več stigmatizirano, saj je prisotno že 30 let in precej razširjeno.”

Kdo ne sme darovati krvi?

Osebe, okužene z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji.
Osebe, ki so si kadarkoli vbrizgavale droge.
Moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi.
Osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo.
Osebe, okužene z virusom zlatenice (hepatitis B in C).
Osebe, ki so bivale, imele operacijo, prejele transfuzijo krvi v Veliki Britaniji ali Irski od 1980 do 1996 (skupno 12 mesecev) zaradi Creutzfeld-Jakobove bolezni (“bolezen norih krav”).
Osebe, ki so imele presajeno možgansko ovojnico, očesno roženico oz. so bile zdravljene z rastnimi hormoni človeškega izvora.

Leta 2019 je bilo po njegovih besedah v Sloveniji potrjenih 34 novih diagnoz okužbe s HIV, od tega 20 pri moških, ki so imeli spolne odnose z moškimi, in kar 14 pri heteroseksualno usmerjenih.

Tudi za to zamudo kriva epidemija

Valentina Filipović Samec z Zavoda za transfuzijsko medicino pojasnjuje, da se spremembe pri merilih za izbor krvodajalca že nekaj časa pripravljajo, a je usklajevanja prekinila epidemija. Kljub temu naj bi začela veljati še letos.

Pri spreminjanju pravil naj bi sledili praksi drugih evropskih držav, ki krvodajalce zaradi tveganega spolnega vedenja le časovno omejujejo. Merila so že spremenili v Veliki Britaniji, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstriji. “Vse spremembe gredo v smeri ali individualne obravnave in ocene tveganja za prenos bolezni ali uvajanja omejenega časovnega odklona za moške, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi,” pojasnjuje sogovornica. Običajni časovni odklon je od tri do šest mesecev od tveganega dejanja.

“Kljub zelo naprednemu testiranju obstaja tako imenovano diagnostično okno, ko kljub zelo specifičnim in občutljivim testom pri presejalnem testiranju odvzete enote krvi označevalcev okužbe ne zaznamo. Prav tako tudi nova zdravila za preprečevanje okužb lahko vplivajo na samo zaznavo okužbe pri preiskovancu in posledično na tveganje za prenos s transfuzijo.”

Valentina Filipović Samec, Zavod za transfuzijsko medicino

Individualna obravnava tveganih kandidatov

Merila za darovanje krvi se ne bodo spremenila samo za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, ampak tudi za druge tvegane skupine, med njimi osebe, ki so kdaj uživale droge ali prejemale denar za spolne usluge. Tudi tem je namreč po trenutno veljavnih merilih dosmrtno prepovedano darovati kri. “Tudi ta kategorija bo zaradi posebnosti zahtevala individualno obravnavo krvodajalca in na podlagi ocene tveganja za prenos bolezni bomo določil odklon, trajni ali začasni,” pojasni Valentina Filipović Samec.

Po navedbah zavoda za transfuzijsko medicino v Sloveniji potrebujemo v povprečju med 300 in 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom zagotovimo zadostno količino krvi. Po njihovih podatkih letno daruje kri okrog 62.000 ljudi.

Na zavodu so že v prvem valu epidemije zaradi zmanjševanja možnosti okužb z novim koronavirusom uvedli telefonsko naročanje krvodajalcev ter preverjanje zdravstvenega stanja in primernosti za darovanje krvi. Med epidemijo so imeli zaradi teh ukrepov in tudi zaradi nižjih potreb po krvi manjše zaloge krvi kot pred epidemijo. Kljub temu jim je uspelo zagotoviti nemoteno oskrbo bolnikov s krvjo, poudarja Valentina Filipović Samec. Podobno stanje po njihovih navedbah zaznavajo tudi ostale evropske transfuzijske službe.