Menu Item
Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda je bila danes uradno ustanovljena. A člani iz vrst SDS so zahtevali zaslišanje 70 prič, med drugim predsednika komisije Tomaža Laha in štiri druge člane iz Svobode. Ti naj tako ne bi smeli več sodelovati pri delu komisije.
Državni zbor je ustanovitev preiskovalne komisije maja odredil na zahtevo državnega sveta, prvopodpisani pod zahtevo drugega doma slovenskega parlamenta pa je bil svetnik Andrej Poglajen iz SDS.
Državni svet je zahtevo za odreditev preiskave podal zaradi sumov, da so nosilci javnih funkcij vplivali na odločitve največjega trgovca z elektriko v državi, družbe Gen-I, ki da so vodile v finančno izčrpavanje družbe, zlorabili svoj položaj, oškodovali državno premoženje ter izvajali političen pritisk na preiskavo kaznivih dejanj v zvezi s prevzemom in poslovanjem družbe Star Solar v lasti premierja Roberta Goloba in poslovanjem družbe Borzen. Sumijo tudi, da je prišlo do nezakonitega financiranja politične stranke Gibanje Svoboda v kampanji za državnozborske volitve leta 2022.
Ob tem bo komisija ugotavljala še odgovornost nosilcev političnih funkcij za morebitno spremembo zakonodaje, ki ureja področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, financiranja političnih strank, financiranja volilne kampanje, ustanavljanja in lastninsko-upravljavsko ureditev izdajateljev medijev ter financiranja izdajanja in delovanja medijev v času volilne kampanje.
V poslanski skupini Svoboda ustanovitev preiskovalne komisije vidijo kot zlorabo instituta parlamentarne preiskave za obračunavanje s predsednikom vlade. V opoziciji pa Golobu očitajo, da do zdaj ni odgovoril na njihova vprašanja glede določenih aktivnosti v času vodenja Gen-I in očitkov o nezakonitem financiranju Gibanja Svobode in njene volilne kampanje ter lastništva podjetja Star Solar in njegovega sodelovanja v okviru podporne sheme za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov.
Preiskovalna komisija ustanovljena
Preiskovalna komisija je bila danes uradno ustanovljena. Svoboda ima v preiskovalni komisiji po sklepu DZ sedem članov in prav toliko namestnikov, SDS pet članov in namestnikov, NSi in SD po enega, Levica pa v komisiji ne bo sodelovala.
Člani komisije se po današnjem konstituiranju za dogovor o nadaljnjem delu svoje aktivnosti zaprli pred javnostjo. Kaj je o vsebini dela preiskovalne komisije povedal njen predsednik Tomaž Lah, si oglejte v spodnjem videu:
Je pa pred medije stopil Žan Mahnič, ki je povedal, da člani SDS delo komisije obstruirajo. Pet članov iz vrst SDS je danes namreč takoj po konstituiranju skladno s poslovnikom parlamentarne preiskave vložilo zahtevo, s katero je določilo uvedbo pripravljalnih preiskovalnih dejanj in predlagalo dokazni sklep za določitev 70 prič. Med temi so tudi predsednik komisije Tomaž Lah ter člani Andreja Kert, Lena Grgurevič, Andreja Rajbenšu in Jernej Žnidaršič.
Mahnič: “Ne bi smeli sedeti v dvorani”
Ob tem je Mahnič navedel, da je zakon o parlamentarni preiskavi jasen. V komisiji ne sme sodelovati poslanec, če je preiskovanec ali priča. V poslovniku parlamentarne preiskave pa piše, tako Mahnič, da mora komisija sprejeti dokazno gradivo ali seznam prič, če to zahteva najmanj tretjina njenih članov.
S trenutkom vložitve današnje zahteve omenjeni člani tako po poslančevih besedah ne bi smeli sedeti v dvorani in sodelovati pri delu, kaj šele voditi komisijo. Lah naj tega ne bi upošteval in naj bi dejal, da bodo o zahtevi SDS razpravljali na naslednji seji.
V SDS razmišljajo o kazenski ovadbi zoper Laha, ki da trenutno nezakonito igra predsednika, ostali omenjeni člani pa so v tej funkciji prav tako nezakonito. Vsi sklepi, sprejeti po ustanovitvi, so neveljavni, je dejal Mahnič, komisija pa bi morala dobiti novo vodstvo in člane. Kakšna bo zdaj usoda nadaljnjega dela komisije, tako ni jasno. Mahnič pri tem ni izključil možnosti ustanovitve nove preiskovalne komisije, če bi v SDS našli skupni jezik z NSi.
Poslanec NSi Jernej Vrtovec je v izjavi medijem pred sejo komisije ocenil, da bi bil na mestu razmislek, da bi se preiskavo o tej problematiki uredilo drugače in da bi preiskovalno komisijo vodili tisti, ki imajo dejansko namen razčistiti zadeve.
Lah se je na Mahničeve navedbe odzval z besedami, da zahteve članov SDS ni mogel ne potrditi ne zavrniti, ker ni bila vložena dan pred sejo, ampak na sami seji, takoj po ustanovitvi komisije. Člani se tako niso mogli seznaniti s seznamom prič in preveriti dejstev ter skladnosti z aktom o odreditvi komisije. Po Lahovih besedah namreč zahteva nima obrazložitve, zakaj so predlagane prav te priče, med katerimi da so praktično vsi poslanci Svobode. Predlagatelje zahteve bo zato pozval k ustreznim dopolnitvam, z zahtevo pa naj bi se seznanili na naslednji seji.
Današnji manever tako vidi kot poskus zlorabe oz. omejevanja dela komisije in kot političen šov. Tudi takšne manevre naj bi omejila ali onemogočila predlagana novela zakona o parlamentarni preiskavi. Predlog je v obravnavo DZ vložila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, a je NSi predlagala odločanje o njem na posvetovalnem referendumu. Po Lahovih zagotovilih njegov namen ni odlašanje do sprejetja te novele, saj da želi preiskovalna komisija svoje naloge, ki si jih ni sama izbrala, korektno opraviti.
Lah je danes v odgovoru na očitke, da bo Gibanje Svoboda, ki ima v preiskovalni komisiji predsednika in največji del članov, preiskovalo samo sebe, odvrnil, da je to posledica načina odreditve komisije. Če bi se o njej dogovorila opozicija, bi bila komisija manjša, opozicija pa bi imela pravico do predsednika. Tako pa je o sestavi odločil DZ na podlagi predlogov poslanskih skupin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje