Menu ItemV javnosti še vedno močno odmeva odločitev policije, ki je v začetku tega tedna ukinila fizično varovanje tožilcem v zadevi Kavaški klan. "Razen tožilke Mateje Gončin so mi vsi ostali tožilci pojasnili, da nimajo pripomb na način njihovega varovanja, da so z delovanjem in pojasnili policije zadovoljni ter da se počutijo varne," je dogajanje komentirala generalna državna tožilka Katarina Bergant. Kot je pojasnila, na tožilstvu zaenkrat nimajo razlogov, da bi dvomili o strokovnosti ocene policije v zvezi z ukinitvijo fizičnega varovanja tožilcem. Po njenih navedbah je sicer Gončin v preteklosti upravičeno opozorila na nepravilnosti na centru za varovanje in zaščito (CVZ). Ali so bila pri njenem varovanju morebiti storjena kazniva dejanja, preiskuje posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva. "Ta postopek je v zaključni fazi. Pričakujem, da bo končan v kratkem," je dejala Bergant.
“Po vseh pojasnilih policije moram reči, da tako na vrhovnem državnem tožilstvu kot tudi na specializiranem državnem tožilstvu zaenkrat nimamo razlogov, da bi dvomili o strokovnosti ocene in sprejetih odločitev s strani policije,” je ukinitev fizičnega varovanja za štiri državne tožilce, ki sodelujejo v procesu proti slovenski celici zloglasnega Kavaškega klana, komentirala generalna državna tožilka Katarina Bergant.
Da so na Centru za varovanje in zaščito (CVZ) pri generalni policijski upravi njej in ostalim tožilcem v zadevi Kavaški klan ponovno ukinil fizično varovanje, je javnost v ponedeljek obvestila specializirana državna tožilka Mateja Gončin. Kot je dejala, je bila z ukinitvijo fizičnega varovanja ustno seznanjena na sestanku pri vodji Specializiranega državnega tožilstva Darji Šlibar, kjer je bil prisoten tudi novi vodja centra za varovanje in zaščito Aleksander Perklič.
Gončin je ocenila, da gre pri ukinitvi varovanja za povračilni ukrep vodstva policije, ker je prejšnji teden zaradi domnevnih nepravilnosti pri njenem varovanju podala kazensko ovadbo zoper nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jušića in nekdanje vodstvo CVZ. Na generalni policijski upravi so njene očitke zavrnili. Kot so poudarili, so ogroženi državni tožilci in sodniki še naprej ostajajo varovane osebe, policija pa jih še naprej varuje z različnimi ukrepi varovanja.
Bergant: Nimamo razlogov, da bi oporekali oceni policije
Na vrhovnem državnem tožilstvu poudarjajo, da so odločitve o stopnji ogroženosti, uvedbi, spremembi in prenehanju varovanja ter naboru različnih varnostnih ukrepov v izključni pristojnosti policije. “Ta razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami in strokovnim znanjem, ki je potrebno za tovrstno odločitev. Je pa za pravilnost te odločitve in varnost tožilcev posledično odgovorna policija,” je poudarila Bergant.
Kot je pojasnila, je vodstvo policije predstojnikom vrhovnega in specializiranega državnega tožilstva na sestanku konec januarja “obširno in podrobno obrazložilo kriterije in ugotovitve”, ki so prispevali k odločitvi, da se tožilcem v zadevi Kavaški klan ukine fizično varovanje. “Odgovorili so na vse naše pomisleke in vprašanja. Zaenkrat ne jaz ne vodja specializiranega državnega tožilstva nimava utemeljenih razlogov, da bi oporekali tej oceni,” je dejala generalna državna tožilka.
Po njenih besedah je sicer tožilka Gončin v preteklosti upravičeno opozorila na nepravilnosti na CVZ, kar so potrdili tudi nadzori policije nad delom centra. “Vendar pa bi rada posebej poudarila, da je odprava nepravilnosti v izključni pristojnosti policije. V tem delu tožilstvo ne more biti organ, ki nadzira ali je nadrejen policiji,” je pojasnila Bergant.
Ob tem je spomnila, da je posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva, ki je pristojen za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, že pred časom po uradni dolžnosti sam uvedel preiskavo, v okviru katere preverja, ali so bila pri varovanju tožilke Gončin morebiti storjena kazniva dejanja: “Ta postopek je v zaključni fazi. Pričakujem, da bo končan v kratkem. Ko bo v tej zadevi sprejeta državnotožilska odločitev, bo javnost o tem obveščena.”
“Vsi ostali tožilci so zadovoljni in se počutijo varne”
Generalna državna tožilka je med drugim pojasnila, da se je po spremembi režima varovanja pogovorila tako z vodjo specializiranega državnega tožilstva Darjo Šlibar kot tudi z vsemi štirimi tožilci v zadevi Kavaški klan. “Razen tožilke Mateje Gončin so mi vsi ostali tožilci pojasnili, da nimajo pripomb na način njihovega varovanja, da so z delovanjem in pojasnili policije zadovoljni ter da se počutijo varne,” je dejala Bergant.
Po njenih besedah si bosta s Šlibar prizadevali, da bi se varno počutila tudi tožilka Gončin: “V povezavi z varovanjem državnih tožilcev pa tako na vrhovnem kot na specializiranem državnem tožilstvu vztrajamo pri našem stališču, da javno razčiščevanje nesoglasij ter razkrivanje podatkov o načinu in posameznih ukrepih varovanja državnih tožilcev predstavljata povečano varnostno tveganje. Varnost državnih tožilcev pa je za vse nas absolutna prioriteta.”
Navedb, da naj bi vodstvo CVZ zbiralo informacije o tožilcih, namesto da bi jih varovalo, Bergant ni želela komentirati. Prav tako se ni želela opredeliti do izstopa Gončin iz društva državnih tožilcev. Kot je v začetku tedna za TVS pojasnila Gončin, se je za to potezo odločila zaradi nepodpore stanovske organizacije. “Jaz jo slišim in do določene mere razumem njeno stisko. Na vrhovnem tožilstvu jo v okviru naših pooblastil pri tem poskušamo podpreti,” je dejala Bergant.
V javni obravnavi nova uredba o varovanju ogroženih uradnih oseb
Kot pozitiven korak k sistemski ureditvi varovanja državnih tožilcev pa je Bergant ocenila novo uredbe o varovanju ogroženih uradnih oseb, ki so jo pripravili na notranjem ministrstvu pod vodstvom Boštjana Poklukarja. Ministrstvo je predlog uredbe danes poslalo v javno obravnavo, 30-dnevni rok za podajo pripomb pa se bo iztekel 16. marca.
Predlog uredbe po navedbah ministrstva vzpostavlja celovit okvir za zaščito ogroženih uradnih oseb in njihovih bližnjih. “Opredeljuje pogoje za varovanje, določanje stopnje ogroženosti in ukrepe za zaščito. Določa dolžnosti ogroženih oseb, njihovih nadrejenih in policije, ki varovanje načrtuje, izvaja in nadzira,” so poudarili na notranjem ministrstvu.
Predlog uredbe določa, da se varovanje uvaja, kadar je ogroženost povezana z opravljanjem uradnih nalog, vključuje pa preventivne, operativne, tehnične in fizične ukrepe. Določene so štiri stopnje ogroženosti, od katerih je odvisen obseg ukrepov varovanja, pa tudi obveznost samozaščitnega vedenja ogroženih oseb in postopke za prenehanje varovanja. Na ministrstvu prav tako predlagajo, da so varovane osebe upravičene do psihološke pomoči.
Bergant pa je dejala, da bo nova uredba upoštevala tudi “glas varovanih oseb”. Kot je pojasnila, bodo uradne osebe lahko podale mnenje, po drugi strani pa bo z uredbo določena tudi njihova obveznost “varnostnega obnašanja in ravnanja”.
Medresorska delovna skupina bo razpravljala tudi o novem zakonu
Z ukrepi za zagotavljanje varnosti ogroženih tožilcev in sodnikov se po besedah pravosodne ministrice Andreje Katič ukvarja tudi posebna medresorska delovna skupina. Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da se je omenjena skupina doslej sestala dvakrat in obravnavala tudi predloge pobud za spremembo uredbe o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija.
Ta ostaja v veljavi, z novo uredbo pa bi še posebej uredili varovanje ogroženih uradnih oseb. Na sestanku medresorske skupine v aprilu je predvidena tudi širša razprava o morebitnem novem zakonu, ki bi urejal področje varovanja funkcionarjev v pravosodnih organih. V delovni skupini med drugim sodelujejo predstavniki več ministrstev, policije, vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva ter predstavniki sodniškega in tožilskega društva. (STA)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje