
S pogovorom o vprašanju genocida in uporu proti nekaznovanosti za ta zločin se je začel letošnji festival Grounded. Pravnica, pisateljica in raziskovalka Budour Hassan je poudarila, da se genocid brez zanikanja in nezmožnosti, da ga poimenuješ, ne more zgoditi.
S pogovorom o vprašanju genocida in uporu proti nekaznovanosti za ta zločin se je začel letošnji festival Grounded. Sogovorniki, vključno z zunanjo ministrico Tanjo Fajon in palestinsko pravnico Budour Hassan, so spregovorili o prizadevanjih za povrnitev vere v mednarodno pravo.
Na okrogli mizi z naslovom Odpor proti nekaznovanosti za genocid: med molkom, močjo in spominom, ki je potekala v atriju ljubljanske Mestne hiše, sta poleg Fajon in Hassan sodelovala tudi raziskovalka na Mirovnem inštitutu in profesorica na ljubljanski Filozofski fakulteti Vlasta Jalušič ter docent na katedri za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Faris Kočan, ki je pogovor vodil.
Jalušič je sprva poudarila, da "genocid ni en grozljiv dogodek, ki se zgodi čez noč, temveč je vedno dolgotrajen proces". Ta vključuje tudi priprave in vzpostavljanje mehanizmov, ki onemogočajo prevzemanje politične odgovornosti zanj.
Ko govorimo o zločinih v nekdanji Jugoslaviji sama zavzema stališče, da vzrok za njih ni bil nacionalizem temveč rasistične strukture, ki so omogočile razčlovečenje. Genocid je največji t. i. zločin proti človečnosti, vendar bi ga pravzaprav morali imenovati zločin proti človeštvu, je povedala ter dodala, da je odgovornost v takšnih primerih univerzalna.

Svet mednarodnega prava ni več zmožen ubesediti zločinov
Hassan, mednarodna pravnica, pisateljica in raziskovalka za Amnesty International, ki živi v Jeruzalemu, je poudarila, da se genocid brez zanikanja in nezmožnosti, da ga poimenuješ, ne more zgoditi. Svet mednarodnega prava po njenem mnenju "ni naš svet". Ustvarjen je bil kot odziv na grozote druge svetovne vojne, vendar pa sedaj ni več zmožen ubesediti zločinov.
Poudarila je, da je pomembno, da bodo nekega dne, tako vsaj upa, obtožbe o genocidu vložene proti izraelskim storilcem in bodo žrtve lahko povedale svoje zgodbe, vsi tisti, ki so genocid zanikali, pa jih bodo poslušali. "Šele takrat bo morda lahko vera v mednarodno pravo povrnjena," je dodala.
Fajon je v uvodu poudarila zavezanost Slovenije mednarodnemu pravu. "Verjamem, da ni treba, da si odvetnik ali raziskovalec, da zaznaš, da je v Gazi dandanes nekaj zelo narobe," je povedala ter dodala, da so pogovori o tej temi na politični ravni lahko precej frustrirajoči.
Pomembno je tudi, da omenimo člane civilne družbe v Izraelu, ki se zoperstavljajo dejanjem lastne vlade, je povedala ter hkrati izpostavila pomen tako humanitarne pomoči kot prizadevanj, da bi zaščitili izraelske talce.

Glede tožbe Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču je ministrica dejala, da je težko dokazati odgovornost posamezne države in ne zgolj vojske, zato imajo nekatere države pomisleke, da bi se tožbi pridružile.
Hassan verjame, da je tožba pomembna tako za Palestino kot za Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, saj je priložnost, da dokažemo, da ta mednarodna pogodba ni brezpredmetna. Slovenija sicer resno razmišlja, da bi se pridružila tožbi, je še povedala Fajon.

Palestinska pravnica Hassan je sodelovala tudi na torkovem dogodku z naslovom Iz Gaze z ljubeznijo v Slovenijo. Zavzela se je za preseganje birokratskih omejitev, saj gre v primeru Palestine za življenja, za ljudi, ki si ne morejo privoščiti luksuza nadaljnjega čakanja.
Na okrogli mizi, ki jo je vodila pravnica, publicistka in aktivistka Kristina Božič, sta sodelovali tudi Wafa Kanan, farmacevtka in humanitarna delavka iz Gaze, ki je zatočišče našla v Sloveniji, ter Maja Ladić z Mirovnega inštituta.
Kanan je poudarila, da se solidarnost najbolje pokaže v dejanjih, na primer zdravniški pomoči, pri tem pa se je spraševala, kje so izrazi solidarnosti slovenskih zdravnikov do njihovih palestinskih kolegov, saj ni zaznala večjega števila takšnih gest.
Ladić, ki verjame, da je za spremembe potrebna politična volja, pa je državo pozvala, naj sprejme vsaj svojce Palestincev, ki živijo v Sloveniji, saj gre za begunce, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Pri tem je opozorila, da pravila niso bila tako rigidna pri obravnavi ukrajinskih beguncev, kar je zanjo izraz očitnega rasizma.
Hassan bo v petek svoj obisk Slovenije zaključila s pogovorom s pravnikom Petrom Podržajem, ki bo prav tako potekal v atriju Mestne hiše.
Celoten program Festivala Grounded, ki poteka tudi na Metelkovi, si lahko ogledate na tej povezavi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje