Menu Item
Vse več mladostnikov in otrok trpi za okvaro sluha, ki jo povzroča izpostavljenost preglasni glasbi. Nepravilna raba slušalk in nenehna izpostavljenost hrupu lahko trajno okvarita sluh. Kdaj je glasba preglasna, katere slušalke izbrati, koliko prenesejo naša ušesa in kako se zaščititi pred okvaro sluha, za N1 pojasnjuje specialist otorinolaringolog.
Slušalke, hrupne zabave, preglasna glasba na koncertih, v barih in klubih imajo škodljive posledice, ki se že kažejo med mladimi. Svetovna zdravstvena organizacija je že pred leti opozorila, da kar 1,1 milijarde mladim preti nevarnost okvare sluha zaradi nevarne rabe prenosnih avdionaprav in izpostavljenosti škodljivim jakostim zvoka na hrupnih zabavah.
Nejc Steiner je specialist otorinolaringolog, ki se poglobljeno ukvarja s kirurgijo ušes in baze lobanje. Že pred leti je v članku, ki ga je napisal s priznano strokovnjakinjo dr. Sabo Battelino iz klinike za otorinolaringologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, opozoril na skrb vzbujajoče podatke Svetovne zdravstvene organizacije o nevarnostih okvare sluha, ki pretijo mladim. Za N1 je odgovoril na nekaj ključnih vprašanj o negativnih posledicah glasne glasbe in slušalk, kaj lahko naredimo, da zaščitimo svoj sluh, in na katere simptome moramo biti pozorni.
Koliko glasna glasba škoduje sluhu?
Glasna glasba lahko škoduje sluhu. Še posebej če smo v daljšem časovnem obdobju izpostavljeni zvoku. Običajno se šteje, da zvok, ki dalj časa presega 85 decibelov, lahko povzroči trajno škodo na sluhu. Na primer, koncertna glasba, ki lahko doseže tudi do 120 decibelov, lahko povzroči trajno izgubo sluha, če smo ji izpostavljeni dalj časa brez ustrezne zaščite sluha. Zato je pomembno, da zaščitimo svoj sluh s primerno zaščitno opremo, kot so ušesni čepki, in da se izogibamo prekomernemu hrupu, kadar je to mogoče.
Ali lahko uporaba slušalk škoduje sluhu in kdaj so lahko škodljive za sluh?
Slušalke same po sebi ne morejo neposredno okvariti sluha, vendar lahko nepravilna uporaba slušalk in izpostavljenost previsoki glasnosti povečata tveganje za trajno okvaro sluha. Na okvaro sluha vpliva tudi vrsta slušalk. Cenejše in pogosteje uporabljene vtične slušalke so v primerjavi s supraavralnimi (naglavnimi) slušalkami bolj nevarne in bolj okvarijo sluh. Krajša razdalja med virom zvoka in bobničem ter efekt zaprtega sluhovoda, ki ju opažamo pri vtičnih slušalkah, povzročita, da bobnič doseže večja jakost zvoka. Te jakosti lahko ob maksimalno nastavljeni glasnosti predvajalnika glasbe presegajo 120 decibelov. S supraavralnimi slušalkami, kljub enakim nastavitvam na predvajalniku glasbe, takšne jakosti ne moremo doseči.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča uporabo slušalk, ki imajo vgrajene naslednje funkcije:
- Funkcijo omejitve zvoka – programska oprema, ki spremlja raven in trajanje izpostavljenosti zvoku.
- Personaliziran profil, ki temelji na uporabnikovih poslušalnih navadah in ga obvešča o tem, kako varno posluša glasbo, ter daje navodila za ukrepanje na podlagi teh informacij.
- Možnosti omejevanja glasnosti, vključno z avtomatskim zmanjševanjem glasnosti in starševskim nadzorom glasnosti.
Kakšna so opozorila in opažanja stroke pri mladih in njihovih navadah?
V preteklosti je veljalo, da je akustično okvaro sluha povzročal predvsem hrup, danes pa vse več otrok in mladostnikov trpi za okvaro sluha, povzročeno z izpostavljenostjo preglasni glasbi. Lahko bi rekli, da svet, v katerem živimo, postaja vse glasnejši. Poleg vseh zastrašujoče hrupnih strojev je na razvoj glasnejšega okolja vplival predvsem tehnološki razvoj glasnih zvočnikov, prenosnih predvajalnikov glasbe in pametnih telefonov. Iznajdba teh naprav je poenostavila način poslušanja glasbe, vendar je s seboj prinesla tudi veliko tveganje za okvaro sluha med mladimi. Mnogi namreč ne poznajo nevarnosti, ki jo predstavljajo avdionaprave, s katerimi si vsakodnevno krajšajo čas. Zavedati bi se morali dejstva, da jim lahko te, na prvi pogled nedolžne naprave, povzročijo nepopravljivo okvaro sluha.
Skrb vzbujajoč je podatek Svetovne zdravstvene organizacije, da približno 1,1 milijarde mladim preti nevarnost okvare sluha zaradi nevarne uporabe prenosnih avdionaprav in izpostavljenosti škodljivim jakostim zvoka na hrupnih zabavnih prizoriščih, kot so nočni klubi, bari in koncertne dvorane.
Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pokazala, da 34,9 odstotka mladih vsakodnevno posluša glasbo prek slušalk. 42,7 odstotka vseh anketiranih to običajno počne več kot eno uro na dan, kar pa že lahko pomeni tveganje, če se to dogaja večkrat na teden, poslušalci pa ob tem glasbo naravnajo na previsoko raven glasnosti.
Kako se kažejo škodljive posledice preglasnega poslušanja glasbe in kdaj? Katere so najpogostejše težave oziroma simptomi?
Glavni simptom akustične travme je naglušnost, ki je lahko sprva blaga in spregledana. Največkrat je v ospredju prizadetost v visokofrekvenčnem območju. Kasneje se lahko pridruži tudi nezmožnost zaznave zvokov v srednjih in nižjih frekvencah.
Naglušnost se lahko kaže kot zmanjšana sposobnost razumevanja govora, težave pri spremljanju pogovorov v hrupnem okolju, zmanjšana sposobnost zaznavanja zvokov v visokih ali nizkih frekvenčnih območjih, občutek zamašenosti v ušesu, težave pri razlikovanju med podobnimi zvoki in težave pri govorjenju po telefonu.
Velikokrat ljudje visokofrekvenčne okvare sluha ne zaznajo, saj sprva ne zavzame govornega območja. Zato je eden najpomembnejših simptomov pri zgodnjem odkrivanju akustične okvare sluha tinitus. Največkrat ga opisujejo kot visokofrekvenčno zvenenje ali piskanje in predstavlja “neresničen” zvok, ki ga posameznik zaznava v enem ali obeh ušesih, včasih tudi difuzno v glavi. Iz raziskave, ki so jo med slovenskimi najstniki izvedli na NIJZ, lahko sklepamo, da približno 1,7 odstotka vseh slovenskih najstnikov zaznava stalno zvenenje v ušesih. Vsaj enkrat v življenju pa naj bi se tovrstno zvenenje pojavilo pri 63,3 odstotka mladostnikov.
Če opazite kakršnekoli simptome, ki kažejo na izgubo sluha, se posvetujte z osebnim zdravnikom ali otorinolaringologom. Pravočasno ukrepanje lahko pomaga preprečiti nadaljnjo izgubo sluha in ohraniti vaš sluh čim bolj zdrav.
Kolikšna mera izpostavljenosti glasnejši glasbi oziroma hrupu je še sprejemljiva in kdaj je nevarna? Ali je mogoče zdraviti okvaro sluha?
Akustičnih okvar sluha še ne znamo pozdraviti. Glavna cilja zdravljenja sta za zdaj preprečitev nadaljnjega slabšanja sluha in uporaba slušnih pripomočkov, ki osebam z okvaro sluha pomagajo pri komunikaciji. Mednje sodijo klasični slušni aparati in vsadki za srednje ali notranje uho.
Preventiva je edini način za ohranitev sluha in z ozaveščanjem o preprostih preventivnih ukrepih bi lahko vsi še naprej varno uživali v glasbi na vsakem koraku.
Varnost poslušanja je odvisna od jakosti zvoka, trajanja, pogostosti poslušanja in splošnega zdravja posameznika. Ti dejavniki so med seboj povezani in skupaj prispevajo k škodljivosti celotne količine zvočne energije, ki ji je posameznikovo uho v določenem času izpostavljeno. Upoštevati moramo, da lahko glasbo nižje glasnosti poslušamo dalj, visoke jakosti pa manj časa. Tako med nevarno poslušanje, po smernicah WHO, štejemo več kot osemurno izpostavljenost zvokom jakosti 85 decibelov in več kot 15-minutno izpostavljenost jakosti 100 decibelov.
Ključna priporočila WHO za ohranjanje sluha:
Zmanjšajte jakost zvoka prenosnih avdionaprav, maksimalna jakost naj bo le 60-odstotna zmogljivost vaših slušalk.
Uporabljajte naglavne (supraavralne) slušalke s tehnologijo izničenja zunanjih zvokov, da boste pridobili bolj čiste zvoke. Tako bo glasba že pri manjši jakosti prišla bolj do izraza.
Omejite čas, ki ga preživite v hrupnih prostorih. Na glasnih zabavah se vsaj enkrat na uro za najmanj pet minut umaknite v tiho okolje.
Na pametnih telefonih uporabljajte široko dostopne aplikacije, ki merijo raven jakosti zvoka. Tako se boste lahko z gotovostjo prepričali, ali je zvok v vaši okolici škodljiv za vaš sluh.
Uporabljajte čepke za ušesa in zaščitne slušalke. Posamezna uporaba ublaži glasnost za približno 15 do 30 decibelov. Skupna uporaba na obeh ušesih pa k temu doda še dodatnih 10 do 15 decibelov. Na ta način lahko jakost zvoka zmanjšamo tudi do 45 decibelov.
Bodite pozorni na simptome okvare sluha in se, če jih opazite, naročite na pregled pri osebnem zdravniku, ki vas bo, če bo treba, napotil k otorinolaringologu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!