Menu Item
V državnem zboru danes niso glasovali o noveli zakona o dohodnini. Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je predlagal prestavitev glasovanja na eno od prihodnjih sej. Tik pred glasovanjem je prestavitev odločanja na eno od prihodnjih sej predlagal poslanec SDS Danijel Krivec in večina navzočih je s tem soglašala.
V državnem zboru bi morali danes glasovati o zakonu o dohodni, vendar je koalicija predlagala prestavitev glasovanja na eno od prihodnjih sej. S 44 glasovi za in 34 proti je bila preložitev izglasovana. Po informacijah N1 koalicija ni imela dovolj glasov za sprejetje zakona, zato se je odločila za prestavitev glasovanja na eno od prihodnjih sej. Razmerje glasov na današnjem glasovanju bi bilo ob odsotnosti poslanca SMC Dušana Verbiča in nasprotovanju poslanca Desusa Roberta Polnarja 44 za in 44 proti, kar bi pomenilo padec novele zakona o dohodnini.
Vlada je predlog novele zakona o dohodnini poslala v obravnavo v DZ v začetku maja in na oktobrski seji je ob obstrukciji večjega dela opozicije uspešno prestal prvo obravnavo.
Levica za posvetovalni referendum o spremembah pri dohodnini
Poslanci Levice so po prestavitvi glasovanja vložili zahtevo za sklic posvetovalnega referenduma o predlaganih rešitvah. “O zakonu bi morali odločati ljudje, poleg tega bo več časa za temeljit pogovor,” je zahtevo za referendum pojasnil poslanec Levice Luka Mesec.
Mesec je o predlogu novele zakona o dohodnini, s katero naj bi že 1. januarja 2022 prišlo do kar nekaj razbremenitev tako pri obdavčitvi plač kot kapitala, dejal, da gre za enega najbolj škodljivih zakonov te vlade pred volitvami. “Takega zakona se ne bi smelo sprejemati pred volitvami, ampak bi morala biti odločitev prepuščena naslednji vladi, kakršnakoli že bo,” je dejal.
Zakon predlaga zvišanje splošne olajšave na 7.500 evrov
Po predlogu bi se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljalo vsi zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zvišala z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. S tem se bodo neto plače vsem delavcem povečale, je v razpravi zatrjeval finančni minister Andrej Šircelj.
Vlada predlaga še nekaj drugih sprememb zakona, ki mu nasprotuje večji del opozicije, ker da so nevarne za vzdržnost javnih financ, prinašajo pa največ ugodnosti najbolj premožnim.
Med drugim naj bi se znižala stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov ter skrajšal čas, po katerem je odsvojitev vrednostnih papirjev neobdavčena. Med predlogi so tudi davčna razbremenitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, ponovna uvedba seniorske olajšave ter ugodnejša davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost.
Vlada je začetek uporabe predlaganih sprememb predvidela s 1. januarjem 2022.
Umar: Kratkoročno višja potrošnja, dolgoročno večji pritisk na javne finance
Dohodninsko novelo danes v mesečnem poročilu komentira tudi Urad RS za makroekonomske analize.
“Sprejetje davčne razbremenitve bi kratkoročno lahko povišalo zasebno potrošnjo, na srednji in dolgi rok pa bi lahko povečalo pritiske na omejevanje drugih izdatkov zaradi potrebe po zagotavljanju vzdržnih javnih financ,” pišejo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje