Menu Item
Slovenija, ki je edina sodelujoča članica EU, ki še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev, je ponovno prejela ostro opozorilo, naj tožilce le imenuje. "Dejstvo, da država članica onemogoča ustrezno delovanje pravosodne institucije EU, je zelo nevaren presedan," je posvarila evropska glavna tožilka Laura Codruta Kövesi.
Evropska glavna tožilka Laura Codruta Kövesi je danes znova ostro opozorila na problem zaradi neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji. Po štirih mesecih delovanja je to eden glavnih izzivov za evropsko javno tožilstvo, ki je ključno za zaščito proračuna EU, je poudarila pred odborom Evropskega parlamenta za nadzor proračuna.
Slovenija je edina sodelujoča članica, ki še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev, zato evropsko javno tožilstvo (EPPO) po besedah Kövesijeve ne more obravnavati vseh slovenskih primerov, ki so v njihovi pristojnosti, kar resno vpliva ne le na primere v Sloveniji, temveč tudi na preiskovanje vseh čezmejnih primerov, ki vključujejo Slovenijo.
“Tožilska vrzel”
Posledica tega je po njenih besedah “tožilska vrzel”. “Delati moramo, kot da evropsko javno tožilstvo v Sloveniji ne obstaja. Kako lahko Slovenija v teh okoliščinah zagotovi ustrezen in popoln nadzor teles, odgovornih za upravljanje in nadzor sredstev unije? Kako lahko Slovenija jamči učinkovito ukrepanje ob vseh odkritih goljufivih nepravilnostih?” je poudarila evropska glavna tožilka.
“Je proračun EU ustrezno zaščiten?” se je ob tem vprašala Kövesijeva, ko je članom evropskega parlamentarnega odbora za nadzor proračuna predstavila poročilo po štirih mesecih delovanja evropskega javnega tožilstva. “Dejstvo, da država članica onemogoča ustrezno delovanje pravosodne institucije EU, je zelo nevaren presedan,” je posvarila.
Dikaučič povabilo na razpravo zavrnil
Pred predstavitvijo poročila Kövesijeve so v parlamentarnem odboru povedali, da so na razpravo povabili tudi slovenskega pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, ki da je povabilo zavrnil zaradi natrpanega urnika.
Kövesijeva je tako danes znova opozorila na problem z delegiranimi tožilci v Sloveniji, a njene roke so zvezane, kot je sama dejala junija v pogovoru s skupino medijev, tudi STA.
Ukrepa lahko Evropska komisija, ki pa čaka na odločitev slovenskega upravnega sodišča o tožbi tožilcev Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja zaradi sklepa vlade, da se razveljavi postopek njunega imenovanja za evropska delegirana tožilca in ponovi razpis, je minuli petek povedal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. Ta odločitev se pričakuje kmalu.
Najverjetnejša možnost ukrepanja komisije v primeru neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji je sicer sprožitev pravnega postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje, ki se lahko konča na Sodišču EU.
Položaj nevzdržen
Tako na Evropski komisiji kot na evropskem javnem tožilstvu so že večkrat pojasnili, da je lahko evropsko tožilstvo začelo delovati tudi brez delegiranih tožilcev iz Slovenije, saj ima ta v kolegiju tožilstva v Luksemburgu svojega evropskega tožilca Jako Brezigarja, ki lahko prevzame primere iz Slovenije.
Vendar ta položaj ni vzdržen, je danes znova opozoril govorec komisije Christian Wigand. Pojasnil je, da so v stiku s slovenskimi oblastmi, in spomnil, da je bila tudi predsednica komisije Ursula von der Leyen julija v Sloveniji jasna, da je dogovore treba spoštovati.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!