Menu Item
Letošnja gobarska sezona predvsem zaradi dolgega in vročega poletja še ni postregla z bogato bero. "V tem času bi pričakovali bogato diverziteto, gozd bi moral biti poln gob, pa ni. To je predvsem posledica dolgega in vročega poletja, ki se zdaj pozna v naravi," je za N1 pojasnil predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor Slavko Šerod. Gobarji si sicer želijo, da se bodo ob obilnejšem jesenskem deževju razmere popravile. "Vstopili smo v jesen, zato upamo na bolje," pa je za N1 dejala podpredsednica Gobarskega mikološkega društva Ljubljana Metka Bertoncelj.
Letošnje poletje si je prislužilo neslavni naziv enega najbolj vročih poletij v zgodovini meritev Agencije RS za okolje (Arso). Ekstremne temperature, pomanjkanje padavin in temperaturni rekordi so vplivali ne samo na ljudi, temveč tudi na vegetacijo. To zdaj opažajo ljubiteljski gobarji, ki se te dni s košarami sprehajajo po slovenskih gozdovih.
Pojavljanje in rast gob sta nedvomno pogojena z vremenskimi razmerami. Kot je za N1 pojasnil predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor Slavko Šerod, sta temperatura in vlaga ena od ključnih pogojev za njihovo rast. “Dolgo in vroče poletje je za seboj pustilo posledice. V tem delu leta, ko običajno pričakujemo največjo rast gob, je zaradi poletnih vremenskih ekstremov nastala vrzel. Upamo, da se bo zapolnila oktobra. Sezona, ki bi jo pričakovali v začetku septembra, se bo najverjetneje zamaknila za en mesec,” je poudaril.
Dodal je, da bi v tem času običajno pričakovali bogato diverziteto, gozd bi moral biti poln gob. “Moralo bi brsteti od življenja, a zaradi vremena žal ni tako. Običajno se v drugi polovici avgusta ohladi, pojavlja se deževje in ob vstopu v jesen je gozd bogat, letos pa tega ni. To je predvsem posledica poletnega šoka. Če bodo tudi v prihodnje vremenski pojavi tako ekstremni, se bodo običajni mejniki, ki so značilni za rast gob v Sloveniji, premaknili na poznejši čas. Ne bo več običajnih rasti kot prej,” je dodal.
“Upamo na bolje”
Da je letos gob manj, opažajo tudi v Gobarskem mikološkem društvu Ljubljana. “Gobarjenje je odvisno od letnega časa, vremena in tudi lokacije. Čez poletje pa je bila kar huda suša. Sicer je ob nedavnem deževju zemljo namočilo, a le do okoli 10 centimetrov prsti, kar je premalo. Če bi bilo avgusta dovolj dežja, bi to bolje delovalo na micelije gob, njihova rast bi zato bila bolj izrazita septembra,” je pojasnila podpredsednica ljubljanskega gobarskega mikološkega društva Metka Bertoncelj. Po njenih besedah so letos opazili največ lisičk, kar ni tako značilno. Drugih gob, kot so jurčki ali golobice, niti ni bilo. “Vstopili smo v jesen, zato ob deževju upamo na bolje,” je dejala.
Letos sicer ne bi bilo prvič, da bi bilo gob manj. Predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor Šerod je ob tem spomnil, da je tudi pri gobah rast ciklična, kar pomeni, da so na pet do sedem let letine dobre, na 12 do 15 let pa izjemne. V tem delu sezone smo po njegovi oceni vmes.
“Tudi v preteklosti so nastajale anomalije, a dokler se narava vrne v svoje tirnice, je v redu. V nasprotnem bi lahko določeni organizmi izumrli. Pri gobah so to običajno večje oziroma čokate gobe, ker potrebujejo več energije in boljše pogoje za rast. Manjše gobe, ki jih ljudje po navadi niti ne opazijo, se lahko prilagodijo na manko vlage in temperature,” je poudaril Šerod. Verjame, da letos nekaj gob vseeno bo. “Nekatere vrste gob, ki imajo pod klobukom cevke, so začele poganjati. Prehodna ohladitev in deževje sta obudila njihovo rast. Upajmo, da bo mesec oktober dober,” je izpostavil.
Nekatera območja povsem izropana
Slovenci veljamo za gobarski narod, ljubitelji pa gobe najraje nabirajo na Pokljuki, Pohorju in Goričkem. Čeprav lahko posameznik po zakonu v gozdu za lastne potrebe nabere do največ dva kilograma gob, v zadnjih letih v ljubljanskem gobarskem mikološkem društvu opažajo, da ljudje nekatere terene ‘oropajo’.
“Ko so gobe, jih je nemogoče ustaviti. Takšno območje je Pokljuka, ki je povsem izropana. Tudi narodni in krajinski parki so na udaru; na primer okolica Ljubljane, Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib,” je izpostavila Bertoncelj. Opozorila je na nevarnost takšnega početja. “Na nekaterih območjih tako ni več turka, brezovega gobana, gabrovega deda … Gobe ponekod kar izginjajo in res ni prav, da se v naravi ne znamo ali nočemo primerno vesti,” je poudarila.
Da gre za težavo, meni tudi Šerod. “Zamislite si, da pridete na neko gozdno območje in najdete 100 jurčkov. To je za gobarje izziv. Po navadi ne pustijo nič. Pritiski na gozdove so tako veliki, da je skoraj nemogoče še kaj najti, saj se sproti pobira,” je dodal.
Inšpekcija: Lansko gobarsko sezono bi težko označili kot dobro
Letos gozdarska inšpekcija še ni prejela nobene prijave v zvezi s kršenjem zakonskih določitev o nabiranju gob ali drugih gozdnih sadežev. “Število kršiteljev je odvisno od gobarske sezone, opažamo pa, da se nekateri gobarji ob intenzivni rasti gob ne držijo količinske omejitve, kljub temu da jo poznajo. Kršitve ostalih določb uredbe o varstvu samoniklih gliv in uredbe o zavarovanih prostoživečih glivah pa so redke,” so za N1 pojasnili na inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Kot so dodali, bi lansko gobarsko sezono težko označili kot dobro. “Gozdarska inšpekcija je v letu 2023 izvedla 46 nadzorov nabiranja gob in pri tem zaradi kršitev določb uredbe o varstvu samoniklih gliv izrekla tri opozorila in dve globi,” so dodali. Opozorili so, da je nadzor nad nabiranjem gob težaven, saj je treba kršitelja ujeti pri dejanju, običajno v gozdu, daleč od poti. “Zelo verjetno ob dobrih pogojih za rast gob odkrijemo le manjši del kršiteljev. Kršitve predpisov o nabiranju samoniklih gliv se dogajajo predvsem v času njihove intenzivne rasti, ki je sezonska ter časovno in krajevno nepredvidljiva,” so poudarili.
Na pristojnem inšpektoratu menijo, da je preventivna nota takšnih nadzorov pomembnejša od kaznovalne. Gre za razgovore z nabiralci in širjenje informacij s pomočjo opozorilnih dopisov glede rabe gozda in vožnje v gozdu ter zloženk o gozdnem nadzoru, ki jih inšpektorji puščajo na vetrobranskih steklih parkiranih vozil. V času gobarske sezone gozdarska inšpekcija dobi predvsem predloge za uvedbo prekrškovnih postopkov zaradi kršitev uporabe gozdnih cest in protipožarnih prometnic.
Predvsem gobarji in nabiralci gozdnih sadežev namreč za lažji in hitrejši dostop do gozdov uporabljajo gozdne prometnice v nasprotju z določenim režimom uporabe. Režim je razviden iz prometnih znakov z dopolnilnimi tablami, nameščenimi na začetkih gozdnih prometnic. “Vožnja in parkiranje vozil ob gozdni cesti, ki je zaprta za promet za vsa vozila, je prepovedana, razen za gospodarjenje z gozdovi. Zato nadzor nabiranja gozdnih sadežev, gob in drugih prosto rastočih rastlin vedno poteka sočasno z nadzorom vožnje z vozili v naravnem okolju in sočasno z nadzorom režima uporabe gozdnih cest,” so za N1 še pojasnili na inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Ozaveščen in spoštljiv obiskovalec gozda, tak, ki mu vest ne da, da bi “ropal” gozdove, je boljši od vsakega nadzora in je edina dolgoročno prava pot.
– Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo
“Dokazovanje na družbenih omrežjih”
Tako predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor Slavko Šerod kot podpredsednica Gobarskega mikološkega društva Ljubljana Metka Bertoncelj sta opozorila še na eno problematiko ljubiteljskega gobarstva, in to je objavljanje fotografij na družbenih omrežjih. S takšnim početjem namreč posamezniki druge spodbujajo k prekomernemu nabiranju. “Čeprav ob objavi fotografije ne razkrijejo točne lokacije, temveč omenijo širše območje, denimo Karavanke, lahko s svojim “dokazovanjem” spodbudijo še druge. Zakonsko lahko posameznik nabere do dva kilograma gob na dan in teh pravil se je treba držati,” je dejala.
Da objave na družbenih omrežjih škodijo, je ocenil tudi Šerod. “Ko prek različnih kanalov ljubiteljski gobarji zaznajo dobro bero, lahko na Pohorju naštejete tudi 100 ali več avtomobilov, verjetno tudi na Pokljuki in drugih območjih. Slovencem je nabiranje gob zapisano v genih. Menim, da veljamo za gobarski narod Evrope. Če bi nas tehtali po tem, koliko naberemo, bi v Evropi verjetno zmagali, ” je dejal.
Šerod je zato ob tej priložnosti ljudi povabil, da se pridružijo gobarskim društvom. “Hodimo v naravo, izobražujemo se ne samo o užitnosti gob, ampak tudi kakšne so njihove funkcije, o predpisih, kako pravilno nabrati gobe in se vesti v gozdu. Marsikateri ljubiteljski gobar teh stvari ne pozna, v društvih pa te informacije pridobijo na tečajih. Naj le pridejo na druženje, naj spoznajo svet gobarstva in recepte. To velja tako za mlade kot stare,” je zaključil Šerod.
BONUS VIDEO: Reportaža N1: Vse, kar morate vedeti o nabiranju gob
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje