Goljufanje pri bolniških: ko delavec vedno zboli tik pred praznikom ali vikendom

Slovenija 31. Jan 202505:20 12 komentarjev
zdravnik, zdravstvo
Foto: PROFIMEDIA

Osebni zdravniki letno odobrijo več kot milijon bolniških staležev. Koliko med njimi je takih, ki so neupravičeni? Preverili smo, kakšne možnosti nadzora imajo delodajalci in kako goljufive paciente odkrijejo zdravniki.

Število dni, ko so zaposleni bolniško odsotni, se v zadnjih letih povečuje. Preverili smo, kako zdravniki in delodajalci nadzorujejo, ali je zaposleni zares bolan.

Če je zaposleni bolniško odsoten manj kot 30 delovnih dni, nadomestilo praviloma krije delodajalec (pri negi otroka bolniško nadomestilo od začetka krije ZZZS), če je dlje, pa zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Delež izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS in delodajalcev skupaj se je v zadnjem desetletju povečal s 3,9 odstotka (2013) na 5,9 odstotka (2023). Kot pravijo na ZZZS, je po ocenah tujih strokovnjakov in mednarodnih primerjavah bolniški stalež med 3,2 in 3,5 odstotka optimalen in ga ni mogoče brez škodljivih učinkov še naprej zmanjševati.

V Sloveniji so zaposleni tako razmeroma pogosto odstotni z dela zaradi bolezni. V letu 2023 so osebni zdravniki o bolniškem dopustu odločili v 1.173.290 primerih, podatke navaja ZZZS.

Po epidemiji manj pregledov

Kako zdravniki odobravajo bolniške odsotnosti in kdaj posumijo, da morda nekdo ni bolan, smo vprašali ljubljanski zdravstveni dom.

Kot pravijo njegove družinske zdravnice, so pred epidemijo covida-19 zdravniki večinoma izvajali pregled bolnika, zdaj so se te norme precej zrahljale. “Včasih nekateri zdravniki do tri dni staleža odobrijo tudi na daljavo, če pacient ne navede simptomov, ki bi terjali obravnavo v ambulanti, in so podatki triažiranja taki, da ne kažejo na ogrožajoče zdravstveno stanje,” so pojasnili. “To so predvsem akutne viroze, stanja, podkrepljena z izvidi specialistov, in podobno.”

Kot opozarjajo, je izjemno pomembno, da izbrani osebni zdravnik svoje paciente zelo dobro pozna. “Tako je odločitev veliko lažja, kot če odloča o bolniškem dopustu za neznanega bolnika. Ob nadomeščanju kolegov zdravnik praviloma bolnika povabi na pregled,” navedejo v ZD Ljubljana. Ob tem opozorijo, da imajo še manj možnosti za prepoznavo zlorabe staleža v dodatnih ambulantah družinske medicine (prej so se imenovale ambulante za neopredeljene), saj tam ni zagotovljene kontinuitete obravnave in se zdravniki menjavajo.

V ambulantah imajo sicer različne načine dela. “Pri odobritvi bolniškega staleža upoštevajo različne okoliščine, kot so pridružene bolezni, delo, ki ga bolnik opravlja, in socialne okoliščine. Strokovna priporočila se osredotočajo na samo bolezen, pričakovanja bolnika, zgodovino staležev …” so pojasnili in poudarili, da zdravniki pri odločanju za bolniški dopust nikoli ne opuščajo dolžne skrbi, “ki ni samo v strokovni obravnavi, ampak tudi v odgovornosti do delodajalca in družbe”.

zdravnik, pregled, bolnik
Foto: Profimedia

Kdaj zdravniki posumijo, da pacient ni bolan?

Kot pravijo zdravnice, lahko zdravstveno osebje že v telefonskem pogovoru prepozna nekatere znake, ki nakazujejo deviacijo. “V elektronskem sporočilu je to nekoliko težje, zato bolnika raje povabijo v ambulanto na pregled, da se izognejo dolgotrajnemu dopisovanju. Če bolniški stalež odprejo brez pregleda, paciente praviloma povabijo na pregled čez tri dni ali prej, če se bolezen poslabša,” opišejo v zdravstvenem domu.

Da bi lahko šlo za zlorabo, zdravniki največkrat posumijo, kadar se oseba ne zglasi na predvideno kontrolo med prazniki ali kadar odsotnost sporoči kasneje, po končani (domnevni) bolezni. Bolniško odsotnost lahko zdravnik odpre za tri delovne dni nazaj.

“Tudi navajanje slabega počutja brez jasnih znakov bolezni ali trajanje simptomov, ko bi večina že ozdravela, da misliti, da gre za zlorabo. V času praznikov se mnogi izgovarjajo na nedostopnost, ker je tudi manj delujočih ambulant zaradi dopustov,” povedo družinske zdravnice. Po njihovih besedah na možno zlorabo kaže tudi ponavljanje podobnih težav pri enem in istem pacientu. “Pri mnogih se bolezni pojavijo vedno med prazniki, kar tudi da misliti, da morda podatki, sporočeni prek portala za paciente, niso najbolj realni …” še opišejo.

Lani julija so mediji poročali o primeru iz Maribora. Pacientka je svojo osebno zdravnico iz ZD Adolfa Drolca Maribor prosila za odprtje bolniške zaradi slabega počutja, bruhanja in driske. Ker je pacientka spadala v ranljivo skupino, jo je zdravnica naročila na preiskave v laboratorij, a pacientka tja ni prišla, ampak je javila, da je preslabotna, da bi lahko zapustila svojo kopalnico, nato pa se na klice ni več oglašala.

bolan, bolezen
Slika je simbolična (Foto: Profimedia)

Zdravnica se je zbala, da je pacientka zaradi dehidracije v težavah, zato je aktivirala reševalce, ki so prišli k pacientki na dom. Ker ni odprla vrat, so se zbali, da je z njo nekaj hudo narobe, zato so poklicali policiste in gasilce, ki so vdrli v stanovanje, a pacientke tam ni bilo. Nato so jo iskali na drugem naslovu, a je tudi tam ni bilo. Na koncu se je izkazalo, da je bila pacientka zdrava in na morju.

Kako se je zgodba končala? Pacientka se je čez nekaj dni javila zdravnici in jo vprašala, kako bosta uredili bolniški stalež. Zdravnica pacientki ni odobrila bolniškega dopusta, drugih ukrepov pa ni bilo.

Iskanje, preverjanje in kaznovanje goljufivih pacientov ni naloga zdravnikov. “S tem bi namreč zlorabili temelj odnosa, ki je zaupanje in zaupnost,” poudarijo v zdravstvenem domu.

“Bolnik, ki ga v času staleža srečam v mestu ali pri športni aktivnosti, goljufa mene. Če navaja neresnične podatke in me zavaja pri postavitvi diagnoze, ne morem strokovno opravljati svojega dela,” opozori zdravnica družinske medicine Simona Repar Bornšek. “Če je porušeno zaupanje, odnosa ne more biti. Običajno to bolnikom jasno povem. In to sem mnogokrat že storila,” pove.

Simona Repar Bornšek
Simona Repar Bornšek (Foto: Žiga Živulović/BOBO)

Delodajalci najamejo detektiva le izjemoma

Nadzor nad zaposlenim lahko izvaja delodajalec ves čas trajanja bolniške, po prvih 30 delovnih dneh pa tudi ZZZS.

Kaj lahko stori delodajalec, če posumi v goljufijo? “Po opažanjih v Sloveniji najemanje zasebnih detektivov ni bila zelo pogosta praksa, vendar se podjetja ob izrazitih dvomih o pravilnosti bolniške odsotnosti odločijo tudi za to možnost,” nam odgovorijo v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS). Zasebni detektivi namreč lahko preverijo sledenje zdravniškim navodilom, ko gre za pravilnost gibanja ali spoštovanja režima bolniške. “Podjetja pa se po navadi prej odločijo za druge oblike preverjanja, kot so notranje kontrole ali pritožbe zdravniku, in najemajo detektive le ob večjih sumih kršitve,” navedejo pri ZDS.

Zakon o delovnih razmerjih v 110. členu pravi, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

“Absentizem je vsekakor velika skrb, zlasti glede na obremenitve delodajalcev in javne stroške. Sami detektivi tega ne bodo rešili, nujno pa bi bilo premisliti o modernizaciji načinov pridobivanja in podaljševanja bolniških odsotnosti ter vzpostaviti jasnejše postopke, ki bodo v pomoč tako zaposlenim kot delodajalcem,” so dodali pri ZDS.

Nadzor nad zdravniki, ne nad pacienti

Delodajalec, ki posumi v zlorabo, ima še eno možnost – da presojo bolniškega staleža zahteva od ZZZS. Toda tu ne gre za nadzor nad pacientom, ampak za presojo odločitve zdravnika. Takih primerov je bilo lani 96, ob več kot milijon odobrenih bolniških dopustih.

Zahteva delodajalca za presojo ocene izbranega osebnega zdravnika se vloži pri imenovanem zdravniku ZZZS, ki najpozneje v osmih koledarskih dneh izda odločbo, pojasnijo na ZZZS.

“Zavarovana oseba mora ravnati v skladu z izrekom odločbe od dneva prejema. Opozoriti moramo, da velja, če imenovani zdravnik ugotovi, da je osebni zdravnik zavarovancu neutemeljeno odobril začasno nezmožnost za delo, ta odločitev za naprej. Imenovani zdravnik ne sme odpraviti začasne nezmožnosti za delo, ki jo je zavarovancu odobril njegov osebni zdravnik in jo je uveljavil,” so razložili na zavodu.

V letu 2024 je bilo od skupno 96 zahtev delodajalcev po presoji 58 delno ali v celoti utemeljenih in je bila zato odločitev izbranega osebnega zdravnika spremenjena. Pri nadzoru bolniških, daljših od 30 dni, pa ZZZS ugotovi kršitve v približno 5 odstotkih preverjanih primerov. Večinoma gre za neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje pridobitnega dela v času dolgotrajnega bolniškega dopusta.

Kot pravijo v zdravstvenem domu, so zdravniki, če je uvedena omenjena presoja, pri določeni osebi v prihodnje bolj previdni. “Želela bi si, da bi se delodajalci zavedali možnosti nadzora, a da bi v primeru zlorabe obstajala tudi možnost kazni za bolnika, ki je zlorabil tako zaupanje in dobronamernost zdravstvenega tima kot zdravstveni sistem,” pove zdravnica Simona Repar Bornšek.

Zdravnik velikokrat lahko prepozna možne zlorabe, če pacienta dobro pozna, a če je na koncu ves sistem naravnan tako, da je motivatorjev za vrnitev na delo malo, tudi zdravnik ne more bistveno vplivati na obseg absentizma, še opozorijo v zdravstvenem domu in dodajo, da bi si želeli drugačnega pristopa oziroma zakonodaje.

Poudarijo, da je Slovenija v primerjavi z drugimi državami glede višine nadomestila in dolžine trajanja bolniškega staleža med zelo radodarnimi, pristop pa napačen, ker se predvsem ugotavlja nezmožnost za delo, medtem ko bi bilo treba bolnika čim hitreje aktivirati v vračanje na delo ali iskati vsaj preostalo delazmožnost.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje