Vlada bo konkreten načrt o izpolnjevanju Natovih zavez glede proračunskih izdatkov za obrambo predvidoma pripravila v šestih mesecih, je ob prihodu na drugi dan zasedanja zveze Nato napovedal premier Robert Golob. Trenutna zaveza je sicer, da bo mejo dveh odstotkov BDP dosegla leta 2030, a bo treba časovnico po premierjevem mnenju pospešiti. Voditelji članic zveze Nato so medtem danes sprejeli deklaracijo, v kateri so Rusijo označili za največjo in neposredno grožnjo varnosti zaveznic.
“Obstaja velika potreba po tem, da se s tem vprašanjem začnemo ukvarjati. Nenazadnje smo dali to zavezo tudi ljudem pred volitvami,” je glede izpolnjevanja Natovih zahtev glede obrambnih izdatkov povedal premier Robert Golob.
“Računam, da bi takšen načrt lahko pripravili v naslednjih šestih mesecih. To je resen načrt, ne prazne obljube, ker ne bomo vedeli samo, koliko izdatkov, ampak predvsem, za katere programske vsebine oziroma investicije jih bomo namenili,” je pojasnil.
Kdaj bi lahko Slovenija dosegla dva odstotka bruto domačega proizvoda, bo po premierjevih besedah pokazal ta načrt. Trenutne slovenske zaveze, ki so jih podale še prejšnje vlade, predvidevajo leto 2030. Vendar pa je Golob prepričan, da bo treba to časovnico pospešiti, saj se razmere v svetu spreminjajo.
Revizija nakupa oklepnikov boxer, ki ga je sklenila še prejšnja vlada, po njegovem mnenju ne bo v veliki meri vplivala na izpolnjevanje zahtev. “Revizija ne more odločati o tem, ali bomo izpolnjevali zaveze do Nata, revizija se ukvarja s tem, ali je bil konkreten posel izpeljan gospodarno in v skladu z načrti, tako da počakajmo do septembra. Bojno skupino bomo pa morali vzpostaviti v vsakem primeru,” je poudaril.
Slovenija se je zavezala, da bo nadaljevala z dvigom izdatkov za obrambo na 1,5 odstotka BDP do leta 2024. Obenem je podala politične zaveze, da bo do 2030 dosegla raven dveh odstotkov. Z 1,22 odstotka BDP za obrambo je sicer med najslabšimi članicami zavezništva. Povsem zadnja pa je pri naložbah v vojaško opremo, za katero namenja 17,9 odstotka obrambnih izdatkov. Cilj znaša 20 odstotkov.
Rusija največja grožnja varnosti zavezništva
“Ruska federacija predstavlja največjo in najbolj neposredno grožnjo varnosti zaveznic v Natu ter miru in stabilnosti v evroatlantskem območju,” so voditelji držav Nata danes zapisali v deklaraciji vrha.
Kot grožnjo so Rusijo označili v strateškem konceptu Nata, ki so ga potrdili danes. V tem konceptu so Kitajsko označili kot državo, ki predstavlja izziv Natovim interesom, varnosti in vrednotam.
Obenem so v deklaraciji vrha najostreje obsodili rusko agresijo na Ukrajino. Ta močno spodkopava mednarodno varnost in stabilnost, so zapisali. “Gre za očitno kršitev mednarodnega prava,” so poudarili in dodali, da Rusija nosi vso odgovornost za to “humanitarno katastrofo”.
Napovedali so tudi nadaljevanje in krepitev politične in praktične podpore Ukrajini. Sprejeli so paket pomoči, ki bo med drugim okrepil ukrajinsko kibernetsko varnost in odpornost.
Voditelji, med njimi slovenski premier Robert Golob, so potrdili tudi zavezanost Natovi politiki odprtih vrat. Švedsko in Finsko so povabili k članstvu v Natu in se strinjali o podpisu pristopnih protokolov. Ob tem so pozdravili v torek doseženi dogovor med Švedsko, Finsko in Turčijo, v skladu s katerim je ta podprla povabilo nordijskima državama.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje